Tekač in njegova pot učenja
Ko se človek odloči, da bi rad postal dober tekač, mora imeti najprej jasno zastavljen cilj. Definirati mora, kaj zanj pomeni beseda »dober« in do kdaj želi ta cilj doseči. Bolj ko je cilj jasen, lažje si bo načrtoval svojo pot do njega.
Najprej pogleda svoje predznanje: kaj od tega, kar dober tekač potrebuje, že zna, ve, pozna in zmore. Kje je danes in kaj mu do zastavljenega cilja še manjka?
Tako pride do prvih meril, s katerimi bo lahko ugotavljal, ali se pomika po zastavljeni poti proti cilju. Za nasvet lahko prosi trenerja, s katerim skupaj določita, kaj pomeni biti odličen tekač in kateri koraki ga bodo do tega pripeljali.
Nato tekač nariše svojo pot učenja: kaj bo naredil, kdaj bo to naredil in katere manjše cilje bo dosegal na poti. Vsakodnevno si postavlja manjše cilje in merila, da lahko sam ugotavlja, kdaj je pri njihovem doseganju uspešen. Tako se izboljšuje, napreduje in je vedno bližje svojemu končnemu cilju.
Vmes zbira dokaze o svojem napredku. Meri čas teka, snema svoj tek in ga analizira, primerja rezultate, opazuje svojo tehniko ter ugotavlja, kaj že dela dobro in kje so še priložnosti za izboljšave. Na podlagi teh dokazov izbere vaje prav za tisti del, ki mu še ne gre najbolje.
Učenje je pot do znanja.
Ta pot pa ni vedno ravna. Ne vodi linearno navzgor, stopnica za stopnico, vse do cilja in uspeha.
So dnevi, ko nam ne gre. Ko naredimo korak nazaj. Ko pademo v luknjo, v brezno. Srečamo se z občutki obupa, zmedenosti in dvoma. Pridejo trenutki, ko bi najraje odnehali.
Plastificiran plakat za razred naročite TUKAJ.
Tudi to je del poti.
S podporo skupine, trenerja in zgledi drugih tekačev se učimo vztrajati na poti do cilja. V pomoč so nam iskreni pogovori, v katerih si zaupamo občutke in počutje ter jih sprejmemo kot normalen del procesa učenja.
Učimo se zastavljati vprašanja:
Kaj lahko naredim, ko se mi zatakne?
Kaj lahko naredim, ko ne znam več naprej?
Kaj lahko naredim, ko ne vem, ko ne znam?
Morda tekač najprej pogleda, kaj vse že dela dobro in kaj že zna. Nato pogleda posnetke drugih tekačev, prosi za nasvet oziroma povratno informacijo, pridobi nova znanja, zbere pogum in ponovno poskusi.
Tokrat se morda osredotoči samo na en korak. Na tisti del, ki mu še ne gre.
Ves čas sodeluje s trenerjem, ga sprašuje in preverja svoje razumevanje. Trener mu ne pove samo, ali je bilo dobro ali slabo. Podaja mu povratne informacije v obliki nasveta: kaj že dela dobro, kaj lahko še izboljša in kaj naj poskusi v naslednjem koraku.
Tekač se trudi, vadi, dela napake, jih popravlja in ponovno poskuša. Nato se znova preveri – tako da teče. Svoj tek analizira glede na merila in zbrane dokaze.
In ugotovi, da je boljši.
Da je napredoval.
Morda cilj še ni dosežen in svojo pot ponovno prilagodi. Morda pa ugotovi, da je prišel tja, kamor si je želel.
Ob tem ni pridobil le znanja, kako bolje teči. Naučil se je tudi spremljati svoje učenje, iskati povratne informacije, prepoznavati naslednji korak, vztrajati, ko postane težko, in prevzemati odgovornost za svojo pot.
In prav to želimo razvijati tudi pri učencih.
Ideja in zasnova MAJA PUR TRETJAK