Reference

Vodenje razvoja formativnega spremljanja v kolektivu

“Tudi sami iščemo poti za kvalitetnejše delo, zato smo hvaležni za možnost strokovnega sodelovanja z gospo Matejo Peršolja.

Ob njeni pomoči smo napredovali pri uvajanju in izvajanju formativnega spremljanja učenčevega napredka. S svojim bogatim strokovnim prispevkom je uspela zbuditi notranjo motivacijo naših učiteljev za iskanje poti soustvarjanja z učenci. Na srečanje z nami je vedno odlično pripravljena, pri delu samem pa konkretna in visoko strokovna. Po vsakem srečanju v izjemno kratkem času oblikuje zapis, ki nam služi za nadaljevanje aktivnosti. Poleg dela s skupino izvaja gospa Mateja konzultacije z ravnateljico, tako skupaj oblikujemo razvojno naravnanost šole.

Menim, da njeno delo predstavlja visoko dodano vrednost razvojni naravnanosti naše šole. Takšno naravnanost postopoma širimo v kolektiv in imamo pri tem njeno stalno podporo.

Zagotovo imamo kot šola še veliko dela na tem področju, vendar smo izbrali odlično podporo in sopotnico, gospo Matejo.

Hvala Vam!”

Irena Sivka Horvat, ravnateljica OŠ Vojke Šmuc Izola

“Z gospo Matejo Peršolja uvajamo nov pristop po korakih, s premislekom in potrjenimi dobrimi izkušnjami. S formativno spremljavo pomaga: prisluhniti vsakemu otroku, ki nam je zaupan, ga spoštovati in opolnomočiti z zdravo samopodobo in spodbuditi, da z lastnim trudom pridobiva znanje in vrednote.”

Sonja Arbeiter, ravnateljica 2. OŠ Slovenska Bistrica

“Pozdravljena. Še enkrat se ti zahvaljujem za vse informacije in kar je najpomembnejše – podporo. Dala si nam tisti občutek, da delamo dobro. Vemo, da se moramo še izpopolniti. Ampak zdaj bo šlo veliko lažje.”

Učiteljica šole s katero smo iskali poti in soustvarjali FS v daljšem obdobju

“Verjetno se ne zavedate, a ste mi resnično ZELO pomagala. Najbolj od vsega pa mi je bila všeč vaša ISKRENOST in možen odgovor, da tega podatka še ne veste… Druženje je bilo krasno, skupina prijetna.

Sedaj mi je jasno, končno razumem bistvo… seveda se še vedno učim… imam željo, sem motivirana, se trudim…”

Povratna informacija udeleženke seminarja

Uspešne zgodbe uvajanja formativnega spremljanja v kolektivu

Izkušnje, spoznanja učiteljev z ene iz med slovenskih šol:

• Srečanja, ki jih imamo v okviru skupine za FS so taka, kot bi morale biti vse pedagoške konference: pogovori o kakovosti pouka, načrtovanje izboljšav našega poučevanja.
• Ob uvajanju FS učenci postanejo aktivni, zato pridejo do znanja hitreje, si bolj zapomnijo, znanje je trajnejše.
• Učni proces je s FS postavljen v roke učenca kot posameznika, zave se svojega predznanja, pozna cilj in potek, merila, ki jih sam oblikuje in si sam diktira tempo učenja.
• Spoznavam, da se učence da motivirati, da postanejo aktivni.
• Pri predmetih, kjer je pomembna sistematičnost (struktura), je ta oblika dela poučevanja zelo dobrodošla.
• Zdi se mi ključno to, da skupaj z učenci ozavestimo cilje in pot, po kateri pridemo do teh ciljev.
• Na takih srečanjih dobim ideje za obravnavo določene snovi.
• Navdušuje me motivacija in samostojnost učencev, drugačen pristop do znanja ter medvrstniška pomoč in sodelovanje.
• Na srečanjih dobim zanimive ideje. Vidim, da se da izvajati FS pri različnih predmetih, da ni tako zapleteno, kot sem si predstavljala.
• Navdušena sem nad pozitivno klimo v razredu in sodelovanjem otrok.
• Všeč mi je, ko vidim konkretne primere kolegov, celoten proces in video posnetke.
• Navdušena sem nad pristnostjo, iskrenostjo in realnostjo presoj. Zdaj spoznavam, kako kritične samopresoje zmorejo že šest letniki, če jih znamo voditi v procesu postavljanja meril uspešnosti.
• Spoznavam, kako se spreminja se vloga učitelja, na eni strani in na drugi povečuje vloga učenca, ki postaja aktiven v učnem procesu.
• Navdušuje me spoznanje, da sem na pravi poti.

Zakaj se posvečamo podpori učiteljem?

S premišljenim vlaganjem v učitelje in šolski sistem, vlagamo v tudi prihodnost naše države in družbe.  Materialni pogoji (izgled šol, velikost prostorov…) sami po sebi še ne zagotavljajo kakovostnega javnega šolstva. Ključni del se skriva v učiteljih, kjer so razlike med učitelji znotraj šole štirikrat večje kot razlike med šolami. Izkušnje tujih držav (Dylan Wiliam) kažejo, da so edini najpomembnejši faktor v izobraževalnem sistemu učitelji (ne spremembe učnih načrtov, normativi, standardi, IKT, učbeniki…). Po študiji (Yeh, 2011) stroškovne učinkovitosti 22 pristopov k učenju ugotavljajo, da je formativno spremljanje najbolj stroškovno učinkovito v primerjavi s celostno šolsko reformo, računalniško podprtim učenjem, daljšim poukom, višjo izobrazbo učiteljev, višjimi plačami učiteljev, zmanjševanjem razredov, 10% povečanjem izdatkov na učenca, zaključnimi izpiti z visokimi merili…

Dr. John Hattie poudarja, da pripisujemo pretirano vrednost dosežkom, kajti, navajam »spremenljivka, ki najbolje napoveduje zdravje, bogastvo ter srečo v kasnejšem življenju, ni učni uspeh, temveč skupno število let šolanja. Zadržati učence v procesu učenja je zelo zaželen izid šolanja in ker se mnogi učenci o tem, kako dolgo se bodo šolali, odločajo v starosti od 11 do 15 let, to pomeni, da mora biti izkušnja obiskovanja šole in učenja v teh letih produktivna, da mora predstavljati izziv ter da mora učence pritegniti, saj to pomeni večjo verjetnost, da se bodo šolali dlje.« Poleg tega v meta analizah Visible learning ugotavljajo, da »osebe z zaključeno srednjo šolo živijo šest do devet let dlje od oseb z nezaključeno srednjo šolo, so boljšega zdravja, poleg tega se pri njih zmanjša verjetnost vpletenosti v kazniva dejanja, verjetnost, da bodo prejemniki socialne pomoči. Ti stroški znatno presegajo stroške dokazljivo uspešnega izobraževanja, katerih posledica je povečanje davčnih prihodkov, zmanjševanje deleža davkov namenjenih za zdravstvo, sisteme javne pomoči. Poleg tega imajo mladi priložnost za doseganje in uživanje višjih dohodkov, boljšega zdravja in večje sreče.«

Nekaj poti razvoja tujih šol kot zgled dobre prakse:

Aubin Grove Primary School, WA, AUS

Al Yasmina Academy, Abu Dhabi, UAE

Primer za učni sprehod (VL Walkthrough Tool (2013) za prenos):