Reference

Vodenje razvoja formativnega spremljanja v kolektivu

"Zadovoljna sem, da se je na šoli oblikovala skupina učiteljev, ki razvija in izboljšuje poučevanje. Začetki niso bili enostavni, a je po drugem srečanju v začetku šolskega leta prišlo do preboja pri članih kolektiva, ki so želeli rasti, ustvarjati in iskati rešitve pri izzivih s katerimi so se soočali. Meni, kot pedagoškemu vodji, je pozitivna naravnanost mojih kolegov dala zagon za sodelovanje in podporo učiteljem.

Ključni korak pri razvoju naše šole je bil seznanitev učiteljev z vidnim učenjem. V samem procesu podpore razvoju učiteljev pa še prilagajanje (manj je več), vključevanje in izpostavljanje kakovostnega dela učiteljev. Na supervizijah so učitelji slišani, radi izvejo, kaj delajo dobro in dobijo konkretne napotke za nadaljnji razvoj. Opažam, da jih zelo podpre postopen napredek, z mislijo na zdravje in dobro počutje učitelja, brez dodatnih administrativnih obremenitev in z veliko iskrenega pogovora. Opažam, da se energija, ki je prisotna na supervizijskih srečanjih širi naprej.

Kot ravnateljica opažam več samozavesti in samozaupanja tudi pri svojem vodenju. Izzivi in težave s katerimi se soočam so del življenja in rasti.

Hvaležni smo za vsako vrsto podpore, ki opolnomoča strokovne delavce v didaktičnih, psiholoških in pedagoških pristopih."

Željka Adamčič, ravnateljica OŠ Ankaran

“Pozdravljena. Še enkrat se ti zahvaljujem za vse informacije in kar je najpomembnejše – podporo. Dala si nam tisti občutek, da delamo dobro. Vemo, da se moramo še izpopolniti. Ampak zdaj bo šlo veliko lažje.”

Učiteljica šole s katero smo iskali poti in soustvarjali FS v daljšem obdobju

“Verjetno se ne zavedate, a ste mi resnično ZELO pomagala. Najbolj od vsega pa mi je bila všeč vaša ISKRENOST in možen odgovor, da tega podatka še ne veste… Druženje je bilo krasno, skupina prijetna.

Sedaj mi je jasno, končno razumem bistvo… seveda se še vedno učim… imam željo, sem motivirana, se trudim…”

Povratna informacija udeleženke seminarja

"Ko mi je sin povedal, da se pripravlja na govorni nastop, sem ga avtomatsko (kot večina staršev) vprašala, kaj potrebuje, ali skupaj poiščeva informacije ipd... Zelo samozavestno je odgovoril, da bo tokrat vsa zadeva izpeljana v šoli. Še pri iskanju slik na internetu je namesto mene, poprosil sestro, da mu je pomagala pri delu z računalnikom. Sinov odgovor je bil, da starši ne smemo pomagati.

Najprej sem bila začudena, nato potolažena, ko sem na govorilni uri izvedela, da zares delajo sami. Učenci si sami iščejo literaturo v knjižnici, doma, na spletu, si izdelujejo osnutke in delajo zapiske besedil. Vse v šoli.

Ko mi nekaj dni kasneje sin pripoveduje o njegovi predstavitvi in mi pokaže plakat, skorajda nisem mogla verjeti, da je delal sam. Čudovit plakat, z izjemno lepo pisavo in smiselno razporeditvijo vsebine.

Nič ne odtehta sinovega ponosa na kakovost njegovega izdelka in posledično pridobljeni odlični oceni. Sam, čisto sam, brez maminega nadzora je zmogel narediti odličen izdelek. Običajno je želel, da slišim njegov govorni nastop, mu ga pomagam izboljšati.

Bila sem zelo ponosna in dobila potrditev, da zmore sam veliko več, kot si misli. Po navadi je potreboval mojo potrditev, da zna, da zmore, sedaj pa že nekaj časa opažam, da je tega vse manj, ko je učiteljica ubrala drugačen pristop pri učenju, ki opolnomoči otroke. Tudi pri ostalih predmetih sin ve, kaj mora znati, je zelo samozavesten, pove, da v šoli veliko vadijo in da ga zato ni strah preverjanj, niti ocenjevanj znanja.

Hvaležna in zelo zadovoljna sem s takim načinom pouka ter iskrena hvala za vso podporo in trud, ki ga kot učiteljica vlaga v pripravo okolja, kjer se sin počuti samozavestnega in varnega."

Povratna informacija mame učiteljici

Šole s katerimi sodelujemo oz. smo pri njih izpeljali začetni seminar:

OŠ Kobarid, OŠ FLV Slivnica, OŠ Radlje ob Dravi, OŠ Franceta Bevka Ljubljana, Evropska šola Ljubljana, Škofijska klasična gimnazija Zavod Sv. Stanislava LJ, ŠC PET Ljubljana, OŠ Šempas, OŠ Nove Jarše, OŠ Grm OŠ Cerklje ob Krki, OŠ Mirna Peč, OŠ Čepovan, OŠ Bogojina, OŠ Kanal, OŠ Dragomelj, OŠ Branik, OŠ Sv. Ana, OŠ Prevalje (2023), OŠ Sežana, Oš Franceta Prešerna Maribor, OŠ Frana Erjavca, 2. OŠ Slovenj Gradec, OŠ 8. talcev Logatec, OŠ Deskle, OŠ Žužemberk, OŠ Podbočje, OŠ Črna (2022), OŠ Gorje, OŠ Koper, OŠ Vodmat, OŠ Črni Vrh, Gimnazija Ormož, OŠ Dobrovo (2021), OŠ Milojke Štrukelj, OŠ A. Aškerca Velenje (2020), OŠ F. Roša Celje, OŠ Preska, OŠ Toneta Okrogarja, 2. OŠ Slovenska Bistrica, OŠ Preserje pri Radomljah, Oš Frana Kranjca Celje (2019), OŠ Danila Lokarja, OŠ Griže, OŠ Petrovče, OŠ Antona Globočnika Postojna, OŠ V. Kraigherja Ljubljana, Oš Šmartno v Tuhinju, OŠ Dobravlje (2018), OŠ Velike Lašče, OŠ I. Skvarče Zagorje ob Savi, Oš Velika Polana (2018), 1. OŠ Slovenj Gradec, OŠ J. Vege Moravče, OŠ Ormož, OŠ Jarenina, OŠ Kostanjevica na Krki, OŠ Ormož, OŠ Ribnica na Pohorju (2017), OŠ Miklavž na Dravskem polju, OŠ Koper, OŠ Sladki Vrh, OŠ Destrnik – Trnovska vas, OŠ Vojke Šmuc Izola, Montessori OŠ v Ljubljani, OŠ Alojzija Šuštarja Ljubljana, OŠ Krmelj, OŠ Leskovec pri Krškem.

V učiteljski skupnosti in na intervizijskih skupinah povezujemo najmanj 400 učiteljev. Na brezplačnih dogodkih pa vsaj 4 % slovenskih učiteljev in vzgojiteljev.

Uspešne zgodbe uvajanja formativnega spremljanja v kolektivu

Izkušnje, spoznanja učiteljev z ene iz med slovenskih šol:

Srečanja, ki jih imamo v okviru skupine za FS so taka, kot bi morale biti vse pedagoške konference: pogovori o kakovosti pouka, načrtovanje izboljšav našega poučevanja.
Ob uvajanju FS učenci postanejo aktivni, zato pridejo do znanja hitreje, si bolj zapomnijo, znanje je trajnejše.
Učni proces je s FS postavljen v roke učenca kot posameznika, zave se svojega predznanja, pozna cilj in potek, merila, ki jih sam oblikuje in si sam diktira tempo učenja.
Spoznavam, da se učence da motivirati, da postanejo aktivni.
Pri predmetih, kjer je pomembna sistematičnost (struktura), je ta oblika dela poučevanja zelo dobrodošla.
Zdi se mi ključno to, da skupaj z učenci ozavestimo cilje in pot, po kateri pridemo do teh ciljev.
Na takih srečanjih dobim ideje za obravnavo določene snovi.
Navdušuje me motivacija in samostojnost učencev, drugačen pristop do znanja ter medvrstniška pomoč in sodelovanje.
Na srečanjih dobim zanimive ideje. Vidim, da se da izvajati FS pri različnih predmetih, da ni tako zapleteno, kot sem si predstavljala.
Navdušena sem nad pozitivno klimo v razredu in sodelovanjem otrok.
Všeč mi je, ko vidim konkretne primere kolegov, celoten proces in video posnetke.
Navdušena sem nad pristnostjo, iskrenostjo in realnostjo presoj. Zdaj spoznavam, kako kritične samopresoje zmorejo že šest letniki, če jih znamo voditi v procesu postavljanja meril uspešnosti.
Spoznavam, kako se spreminja se vloga učitelja, na eni strani in na drugi povečuje vloga učenca, ki postaja aktiven v učnem procesu.
Navdušuje me spoznanje, da sem na pravi poti.

Zakaj se posvečamo podpori učiteljem?

S premišljenim vlaganjem v učitelje in šolski sistem, vlagamo v tudi prihodnost naše države in družbe. Materialni pogoji (izgled šol, velikost prostorov…) sami po sebi še ne zagotavljajo kakovostnega javnega šolstva. Ključni del se skriva v učiteljih, kjer so razlike med učitelji znotraj šole štirikrat večje kot razlike med šolami. Izkušnje tujih držav (Dylan Wiliam) kažejo, da so edini najpomembnejši faktor v izobraževalnem sistemu učitelji (ne spremembe učnih načrtov, normativi, standardi, IKT, učbeniki…). Po študiji (Yeh, 2011) stroškovne učinkovitosti 22 pristopov k učenju ugotavljajo, da je formativno spremljanje najbolj stroškovno učinkovito v primerjavi s celostno šolsko reformo, računalniško podprtim učenjem, daljšim poukom, višjo izobrazbo učiteljev, višjimi plačami učiteljev, zmanjševanjem razredov, 10% povečanjem izdatkov na učenca, zaključnimi izpiti z visokimi merili…

Dr. John Hattie poudarja, da pripisujemo pretirano vrednost dosežkom, kajti, navajam »spremenljivka, ki najbolje napoveduje zdravje, bogastvo ter srečo v kasnejšem življenju, ni učni uspeh, temveč skupno število let šolanja. Zadržati učence v procesu učenja je zelo zaželen izid šolanja in ker se mnogi učenci o tem, kako dolgo se bodo šolali, odločajo v starosti od 11 do 15 let, to pomeni, da mora biti izkušnja obiskovanja šole in učenja v teh letih produktivna, da mora predstavljati izziv ter da mora učence pritegniti, saj to pomeni večjo verjetnost, da se bodo šolali dlje.« Poleg tega v meta analizah Visible learning ugotavljajo, da »osebe z zaključeno srednjo šolo živijo šest do devet let dlje od oseb z nezaključeno srednjo šolo, so boljšega zdravja, poleg tega se pri njih zmanjša verjetnost vpletenosti v kazniva dejanja, verjetnost, da bodo prejemniki socialne pomoči. Ti stroški znatno presegajo stroške dokazljivo uspešnega izobraževanja, katerih posledica je povečanje davčnih prihodkov, zmanjševanje deleža davkov namenjenih za zdravstvo, sisteme javne pomoči. Poleg tega imajo mladi priložnost za doseganje in uživanje višjih dohodkov, boljšega zdravja in večje sreče.«