Natašin model poučevanja 

Znanja iz različnih modalitet psihoterapije, ki sem jih začela aktivno spoznavati ob vstopu v svet poučevanja pred 24-imi leti, večletne izkušnje na področju formativnega spremljanja, čuječnosti, plesa (izraza telesa ob glasbi) in FIT pedagogike so pripomogla, da je postalo moje poučevanje osredinjeno na učenca do te mere, da zmore samozavedanja lastnih občutkov, ve, kaj želi in zna ubesediti svoja pričakovanja, je zmožen samoregulacije skozi učni proces in je opolnomočen.  

V kaj verjamem?

  1. Mojo osebno svobodo si zagotavljam sama.
    To pomeni, da si izbiram vedenja, ki so v skladu z mojimi notranji prepričanji. Ne glede na okoliščine imam vedno izbiro, katero vedenje bom izbrala: ni potrebe, da sem odgovor na zunanje okoliščine. 

  2. Vsako vedenje je namensko.
    To pomeni, da se vsak vede v skladu s svojimi potrebami in najbolje, kar v danem trenutku zna in zmore. 

  3. Vse, kar dobim, je samo informacija. 
    Kaj jaz z njo naredim, je moja izbira. Zase lahko pridobim uvid in širšo sliko situacije, kar mi omogoča boljše razumevanje okoliščin.

  4. Ljudje smo radovedna in učljiva bitja.
    Potrebujemo le priložnosti za rast, različne poti za svoj osebni razvoj in nekoga, ki verjame v nas in nas spodbuja.

  5. Moje misli niso moja osebnost. 
    Pomembno je, da se naučim spremljati svoje misli in tiste, ki so zame neekološke, pravočasno zamenjati z drugimi.

  6. Vsa orodja za različna čustvena stanja vedno nosim s seboj.
    Telo in um sta neločljivo povezana. Ko se naučim skrbeti za svoje fizično telo (gibanje, dihanje, hidracija), ko sem pozorna na svoj fokus (kam usmerjam svojo pozornost in misli) in ko vem, kakšen jezik lahko ob tem uporabljam, imam odlične možnosti za najboljšo verzijo sebe. 





Kako začnem, ko dobim novo skupino učencev?

Vsa zgoraj omenjena prepričanja začnem prenašati na učence že ob našem prvem stiku. Pomembno mi je, da otroke spoznam kot osebnosti, da imajo čas postopnega vključevanja v novo skupino in da imajo priložnost za učenje novih možnosti in izbir. 

Takoj, ob prvi konkretni situaciji, ki se zgodi v razredu, dobijo informacijo, da si vedenje izbirajo sami. S pomočjo nekaj kratkih stavkov jih vodim do uvida, da so sami odgovorni za svoje vedenje. Dobijo novo izkušnjo, da je do cilja možnih več poti in hkrati dobijo še potrditev, da so vsa čustva, ki jih doživljajo, ok. Naučim jih dva pomembna stavka z močnim sporočilom. V začetku ju še ne razumejo vsi, pomembno pa je, da na področju »jezika« (6. točka) zase usvojijo novo besedišče, ki ga zelo hitro začnejo uporabljati.  

Pozornost usmerjam tudi na njihovo fizično počutje, zato so gibanje in dihalne vaje prisotni skozi celoten učni proces. Neverjetno je, koliko otrok dobi svojo prvo izkušnjo, kaj pomeni »biti v miru« šele v šoli. Nekateri se ob tem najprej počutijo negotovo, kasneje jim postane to osnova samoregulacije. »Grem v stik!« rečejo, kar zanje pomeni umiriti svoje fizično telo in misli. Ko umirijo fizično telo, postanejo pozorni na svoje počutje. Skozi celo šolsko leto delamo različne vaje in tehnike, ki jim omogočajo, da se naučijo »uloviti« neekološke misli o sebi. Zavedati se začnejo, da misli vplivajo na njihova čustva in da jih slednja podpirajo ali zavirajo na poti do učnega in osebnega napredka.  

Za dobro počutje v razredu jih naučim tudi, da svojo pozornost (fokus) usmerjajo v dobro, v tisto, kar deluje. Najboljši zgled pri tem sem jaz sama. Skupaj odkrivamo, kaj pomeni sodelovanje, spoštovanje, podpiranje, vzpodbujanje, poslušanje, sprejemanje, dogovarjanje. Naš skupni cilj je, da učenci ne spremenijo vedenja, ko učitelj/ica ali odrasla oseba zapusti prostor (sobo, učilnico, telovadnico …), temveč ostanejo osredotočeni, umirjeni, zadovoljni, torej točno taki, kot si zase želijo biti.   

Kar deluje in lahko že jutri pri svojem pouku preizkusite tudi vi, je model PANDA. Slednji je nastal ob hospitacijah meni ljubih kolegic, ki so pripravljale zaključno nalogo v okviru NLP Mojster Praktik.

Cilj tega modela je, da ohranja in vzdržuje pozornost pri učencih od začetka do konca ure.

Pozornost (pritegnitev učencev z različnimi gibalnimi aktivnostmi)
Analiza predhodnega znanja (kaj učenci že vedo o določeni vsebini)
Navodila (cilji in dogovori, po kateri poti bodo učenci raziskovali probleme, izzive)
Dihanje (vzpostavitev stika s samim seboj za dosego najvišje stopnje osredotočenosti)
Akcija (samostojno raziskovanje učencev, podprto s socialnimi veščinami in znanjem teorije izbire, in zaključeno s samopresojo)