Verjamemo v raznolikost poučevanja, saj se zavedamo, da učenci imajo različne potrebe in načine učenja. Pouk tako poteka na različne načine, ki so v skladu s cilji posamezne ure. Nekaj primerov različnih pristopov, ki jih uporabljamo:
- Skupna razlaga, nato individualno delo: Na začetku ure učitelj poda skupno razlago nove snovi, nato pa učenci samostojno nadaljujejo z delom ali nalogami, ki so razdeljene po zahtevnostnih ravneh. Učenci imajo možnost izbrati naloge glede na zastavljene cilje in lastne interese.
- Samostojno izpisovanje ali študij vsebine, nato razprava (flip učenje): Včasih učenci samostojno preučujejo določeno temo, nato pa sledi razprava, vprašanja učencev in naloge po zahtevnostnih ravneh, ki jih lahko rešujejo v parih ali skupinah.
- Učenje v skupinah po ravneh zahtevnosti ali v heterogenih skupinah: Učenci so razdeljeni v skupine po ravneh zahtevnosti, kar omogoča prilagoditev učnega tempa in podporo glede na individualne potrebe. Skupine so lahko homogene ali heterogene, odvisno od ciljev in dinamike razreda.
Pri delu v parih in skupinah spodbujamo učence, da najprej poiščejo pomoč med sošolci, preden se obrnejo na učitelja. Tako spodbujamo medsebojno pomoč in sodelovanje med učenci. To je tudi prednost učenja v šoli.
Vse naloge in domače delo so prilagojene glede na predznanje in osebne cilje učencev. S tem zagotavljamo, da je učenje smiselno, relevantno in prilagojeno individualnim potrebam vsakega učenca.
Naš cilj je ustvariti učno okolje, kjer se učenci počutijo podprte, spoštovane in motivirane za učenje. Verjamemo, da je raznolikost poučevanja ključna za doseganje uspešnega učenja ter razvoj vseh naših učencev.
Za enakovredno vključevanje vseh učencev se lahko poslužimo tehnik D. Wiliama:
PRAVILO NE DVIGOVANJA ROK: Učenci ne dvigujejo rok. Vsak je lahko izžreban, s pomočjo palčk. Učenec ima možnost, da ne odgovori ali podeli menja, če ne želi (kar se redko zgodi). Ni namen palčk: “Aha, našla sem te, ne znaš.”, ampak resnično odpiranje prostora za vprašanja, dileme, da jih imamo možnost razčistiti med poukom. Ne znati je v šoli dobro, sprejemljivo. Zato hodijo v šolo.
PALČKE Na lesene palčke napišem njihova imena. Nekoga potegnem iz lončka, da odgovori. Tako preprečim, da vedno kličem ene in iste oz., da vse enakomerno vključim.
ČAS ZA ODGOVOR je povprečno nekaj sekund. Black priporoča podaljšanje časa za premislek na 20 sekund. Zato najprej postavim vprašanje, dam čas za premislek ali pogovor s kritičnim prijateljem in nato potegnem palčko.
PRIMER
Oblikovanje dokazov o znanju
Spremljanje znanja z dokazi o znanju, poteka čez celoten procesa učenja. Namen spremljanja znanja je razumeti, kako naučeno razume posamezen učenec, ter ustrezno uravnavati nadaljnje aktivnosti v razredu. Proces spremljanja znanja načrtujemo skupaj z učenci. V pomoč so nam vprašanja za pogovor:
1. Kako bi mi pokazali, kaj ste se že naučili oz., kaj znate?
2. Kdaj bi bilo dobro, da bi mi pokazali kar znate?
3. Kakšne informacije bi vam v procesu učenja koristile, da bi lahko bolje napredovali?
Ideje, želje otrok vključimo v proces spremljanja znanja.
Po nekaj urah učenja, učenci pripravijo prvi izdelek (dokaz) za portfolio. Začnemo vedno tam, kjer se počutijo močni. Izhajamo lahko iz tega, kar so se naučili. Izdelek je lahko: Napiši, nariši kar si si zapomnil … (v tej uri, od tega/teh ciljev). Običajno si učenci za prvi izdelek naloge zbirajo sami, npr. iz učbenika ali si jih sami sestavijo in rešijo. Pregledajo si z rešitvami, oddajo. Sama si zabeležim v svojo zbirko informacij, kjer imam za vsakega posameznika list s pričakovanimi dosežki učenca (več o pričakovanih dosežkih - merilih).
Drugi izdelek (peer-assessment) lahko izdelajo v paru s sošolcem, ko drug drugemu sestavita naloge/vprašanja. Učenci potrebujejo precej vodenja, saj se v začetku ne znajdejo sami. Odgovore lahko preverijo drug drugemu, ali sami, z rešitvami iz učbenika. Tako se naučijo, kako poiskati naloge za učenje, kako poiskati rešitve k nalogi. V bistvu se učijo učenja učenja.
Tretji izdelek se odločam po presoji. Lahko ponovno vključimo peer-assessment ali sama sestavim preverjanje (da bolje vem, kje se kdo nahaja). Obvezno mora biti brez točk, odstotkov, da so otroci usmerjeni v cilje, izboljšave, ne v tekmovanje, primerjanje med seboj. Imeti morajo priložnost za izboljšanje znanja in dobiti nasvet, ki posameznika usmeri v nadaljnje učenje, v raziskovanje ne pa v napake. Več o razliki med formativnim spremljanjem in delnim ocenjevanjem boste našli v tem predavanju.
Ob vračanju izdelkov, vedno sledi analiza in čas za nadgradnjo in izboljšanje znanja.
PRIMER
Prvi dokaz o znanju: koti, 6. razred
1. KORAK: Izberejo kritičnega prijatelja in pogovor o tem kdo je kritični prijatelj.
2. KORAK: Na list napišejo, kdo je sestavljal naloge. Sošolcu napišejo 5 različno velikih kotov med 0°in 180° (nekaj ostrih, nekaj topih) na prvo stran lista. Na drugo stran lista pa mu narišejo 3 kote in en lik.
3.KORAK: List dajo izbranemu kritičnemu prijatelju, da ga reši. Na list se podpiše in na prvi strani nariše kote z leve in desne strani, na drugi pa jih izmeri.
4. KORAK: List vrnejo sestavljavcu, ki pregleda naloge. Vse liste oddajo učitelju.
5. KORAK: Sošolcu napišejo komentar: kaj je znal, kaj naj še vadi, pohvalo.
6. KORAK: Učitelj pregleda, napiše nasvet, po potrebi dodatne naloge, če se mu zdi, da katerega cilja ni pokazal. Učencu napiše kaj zna, nasvet za učenje, po potrebi pohvalo ali ga povabi na govorilno uro.
Primer 2
Enačbe, 9. razred
1. Izdelek
Vedno izhajajo iz sebe, pogledamo močna področja. Zato si za prvi izdelek izberejo npr. tri enačbe iz učbenika, ki jih znajo rešiti. Rešijo na list, pregledajo rešitev z rešitvami ali naredijo preizkus in oddajo. To naredimo po 2 – 3 urah učenja reševanja enačb.
2. Izdelek (po 5 – 6 urah)
Oblikujemo pare (enakovrednih po znanju). Učenca drug drugemu izbereta tri enačbe. Ko reši, vrne sošolcu, da mu popravi in pregleda.
3. Izdelek (po 8 – 10 urah)
Na el. tabli izberemo nekaj enačb na različnih zahtevnostnih ravneh. Učenci si sami izberejo katere tri bodo rešili. Ob koncu jim podamo rešitve, da si pregledajo, napišejo samopresojo in načrt za izboljšanje.
4. Izdelek
Lahko drug drugemu sestavijo preverjanje (doma ali v šoli), lahko učitelj sestavi in jim da, da rešijo. Ko končajo, še v skupinah po 3 rešijo eno preverjanje za odlično oceno (heterogene skupine). Učenci običajno zelo zbrano in intenzivno delajo, saj vsak uveljavlja svoj način razmišljanja in reševanja. Pogosto se prepirajo kdo ima prav. Te matematične debate je zanimivo opazovati. Nato si s temi rešivami lahko sami pregledajo svojo nalogo. Napišejo samopresojo ali se celo po merilih že ocenijo. Oceno predlaga tudi učitelj. Pogovorita se o pričakovanih dosežkih, pogledata celotno prehojeno pot in proces, načrtujeta izboljšave za prihodnji krog in se dogovorita kdaj in kako bosta vpisala oceno.
PRIPRAVA
Spremljanje znanja enačbe:
