Učencu omogočajo nadzor nad učenjem.
Ločimo merila za:
Merila za učenje omogočajo učencem nadzor nad napredkom v procesu učenja. Delujejo kot kazalniki, ki nam pokažejo, ali smo dosegli cilje ali nas usmerjajo na poti do njih. Z uporabo meril učenci lahko sami presojajo svoj napredek ter načrtujejo aktivnosti za nadaljnje učenje. Razlikujemo tri vrste meril:
Merila za odprte cilje: Ta merila terjajo več časa za oblikovanje in mnogo razprav o primerih, ki bolje ali slabše dosegajo posamezno merilo. Uporabljajo se pri spisih, esejih, likovnih izdelkih ...
Merila za zaprte cilje: Gre za bolj natančno opredeljene korake, ki nas vodijo v procesu do doseganja posameznega cilja. Ta vrsta meril je pogosto uporabna pri zaprtih ciljih: postopkih pri matematiki, pri učenju slovnice ...
Končna merila za presojo kakovosti naučenega (evalvacija): To so merila, ki jih uporabljamo za celovito oceno in refleksijo dosežkov učencev na koncu določenega poglavja (teme) ali izobraževalnega programa.
V naši skupnosti so članom na voljo merila, ki so jih sooblikovali učitelji. Ta merila so neprecenljiva pomoč tako učiteljem kot učencem pri njihovem učenju in razvoju. Omogočajo nam jasen vpogled v napredek ter spodbujajo k večji odgovornosti in samostojnosti pri učenju. S tem ustvarjamo učno okolje, kjer učenci prevzemajo aktivno vlogo v svojem učenju ter se razvijajo kot samostojni in samoiniciativni posamezniki.
Vabljeni k sooblikovanju! Če bi želeli deliti merila za vaš predmet, pošljite na info@begrejt.si.
Na desni sliki: Merila ob koncu poglavja, zapisana v zvezku, da se ob njih učenci lahko samopresojajo in učijo.
OBLIKOVANJE MERIL V RAZREDU
Primer
Uporabno pri projektnih nalogah, odprtih ciljih, plakatih, govornih vajah in nastopih
Kristina Ferel
1. KORAK Izberemo iz zvezkov učencev vzorčne izdelke.
Pri govorni vaji učenci v šoli sestavijo govorno vajo po navodilih in vodenju učiteljice. Povedo jo najboljšemu prijatelju (nato še skupinici učencev, nato pred razredom povedo le tisti, ki si želijo).
Za plakate, fizikalna, naravoslovna, kemijska in geografska poročila, lahko uporabimo za vzorčne primere nalog preteklih let.
2. KORAK: Vzorčne izdelke skupaj analiziramo ob prosojnici na grafoskopu ali ob poskeniranih izdelkih na el. tabli. Otroci za vsak izdelek povedo kaj je na izdelku dobrega, kaj je nujno potrebno, kaj pogrešamo oz. kaj bi izboljšali. Pozorni smo na to, da iščemo tisto kar je dobro.
Enako izpeljemo pri govorni vaji. Po predstavljenih primerih poiščemo, kaj je bilo v govornih vajah dobrega in kaj bodo merila odlične govorne vaje.
3. KORAK: Ob analizi sproti oblikujemo zapis meril na plakat. Zapišemo z besedami, ki so jih učenci uporabili. Z zapisanim merilom se vsi strinjajo in ga razumejo. Le tako jih bodo lahko uporabili pri pripravi svojega izdelka, da bo bolj kakovosten in se samopresojali. Na plakatu vedno pustimo nekaj prostora, da merila lahko sporti dopolnjujemo. Merila lahko gredo z njimi v 2. in 3. razred in jih samo dopolnjujemo.
4. KORAK: Skupni zapis presoje izbranega izdelka. Med vzorčnimi izdelki izberemo najboljši zapis. Oblikujemo opisno presojo kakovosti izdelka glede na zapisana merila, ali se lotimo priprave novega izdelka. Pri zapisu samopresoje v začetku učencem pomagamo z dopolnjevanjem stavkov ali oblikujemo “ček” liste z merili, kjer z barvami (rumena, zelena, rdeča) označijo (ne)doseganje ciljev.
Ko učenci znajo pisati je dobro, da jih učimo ustnega in pisnega izražanja mnenja o svojem ali sošolčevem izdelku. Tako postajajo bolj suvereni pri zagovarjanju svojih kvalitet, kar pozitivno vpliva na samopodobo. Pri poslušanju mnenja drugih, pa jih učimo, da lahko mnenje sošolca sprejmejo ali ne. Lahko imajo različna mnenja in s tem ni nič narobe.
5. KORAK: Izbor in smopresoja lastnega izdelka. Glede na oblikovana merila so učenci med dvema izdelkoma izbrali boljšega in pisno utemeljili izbor.
Podobne metode kot v 1. triadi lahko uporabimo tudi pri ostalih predmetih in v drugih starostnih obdobjih. Zgled za podobno izpeljan primer pri projektnih nalogah najdete v video predstavitvi.
Merila za zaprte cilje
Algebrski izrazi, 8. razred
V priročniku Formativno spremljanje znanja v praksi (Mateja Peršolja), na str. 51, je razloženo, kako oblikujemo procesna merila. Tukaj je primer iz ure izvedene v 8. razredu v poglavju Algebrski izrazi.
Učenci so, s pomočjo literature (slikovnih virov, razlege, rešenih primerov), ugotavljali, kako množimo dva veččlenika. Na primeru (x + 2)(x + 5) so poskusili po zgledih in razlagi samo rešiti primer. Ko so rešili, so si v skupinah zapisali procesna merila, torej korake, ki jih moram izpeljati, da pravilno poenostavim izraz. V skupinah so nastali primeri vidni v slikah na desni.
Šibkejši učenci niso zmogli sami oblikovati korakov. Učno najuspešnejši so si oblikovali le en korak: Vsak člen množiš z vsakim členom. Ostale skupine pa po dva, ali 4 korake. Zgled na sliki.
Povzetek: Vsi učenci so razumeli proces bolje, kot če bi ga razložila na tablo, saj so vsi imeli prav rešene primere, ki so si jih izbrali za reševanje. Več časa sem namenila učno šibkejšim za pomoč pri enem ali dveh primerih, nato so nadaljevali sami. Pri delu so bili različno hitri. Nekateri so rešili le dva primera, drugi deset.
Ugotovitev učitelja: Ko vidiš kako razmišljajo učenci, kakšno je njihovo predznanje, ko omogočiš, da je učenje vidno (Visible learning) s povratnimi informacijami, ki jih dajejo učenci, spoznš, da ni mogoče, da na en način razloženo temo/pravilo/snov razumejo vsi učenci. Sama, bi kot učitelj zapisala pravilo, ki ga je napisal najuspešnejši učenec v razredu in vprašanje je, če bi ga razumeli tudi ostali, ker kot vidite, je vsak videl drugačno pot do rešitve in uporabil drugačne korake.
Merila za zaprte cilje pri opismenjevanju
Lepopis (1. razred), Kristina Ferel
V priročniku Formativno spremljanje znanja v praksi (Mateja Peršolja), na str. 51, je razloženo kako oblikujemo procesna merila. Tukaj je primer meril s piktogrami, ki jih je oblikovala Kristina Ferel z učenci, ko še niso opismenjeni.
Piktograme so predlagali učenci, ko je učiteljica izpostavila izziv s prisanjem npr. od črte do črte ali s spuščanjem vrstic.
