Naredite učenje vidno
J. Hattie
Kako najpogosteje izgleda naše poučevanje? Odgovor na to vprašanje sem že leta 2015 slišala na seminarju pri Dylanu Wilamu. Poglejmo na primeru, ki ga je Hattie opisal v knjigi Vidno učenje za učitelje.
Če je učenec pilot, ki vozi letalo in učitelj tisti, ki ga usmerja v kontrolnem stolpu, naše poučevanje zgleda približno takole.
Učenec vzleti z letališča za krmilom letala. Najpogosteje niti ne ve, kam bo letel, saj mu kontrolni stolp tega ne sporoči. Slednji se redko oglasi tudi vmes, da bi ga usmerjal ali mu sporočil koordinate cilja. Tako pilot vozi letalo v neznano smer, včasih z nešteto zavoji. Občasno dobi kakšno informacijo o smeri, še zdaleč pa ne ve kam leti. Potem se kar naenkrat oglasi kontrolni stolp, ki sporoči, da je zgrešil cilj, ko je npr. pisal negativno.
Verjetno si predstavljamo, kakšna je komunikacija med pilotom in kontrolnim stolpom. Ob vzletu pilot poznal cilj. Med letenjem pilot dobiva napotke o smeri leta, morebitnih turbulencah, ki se jim lahko izogne. Zagotovo pa ima podatke o tem, kako daleč od cilja se nahaja in napotke za varno in optimalno pot do cilja.
Pot učenja podpre učenca na poti do cilja. Ni pa to dovolj. Ob poti učenja potrebuje še dokaze o znanju in napredku, merila uspešnosti ter kakovostne povratne informacije.
Kako to doseči v razredu?
Učencem je potrebno predstaviti cilj, narediti diagnostiko predznanja, skupaj z njimi načrtovati ali pa predstaviti pot učenja. Med procesom uporabiti ustrezne strategije v podporo učenju. Med poukom pripraviti in zbirati dokaze o znanju, ki so povratna informacija učenca učitelju, da lahko bolje uravnavata učenje in načrtujeta prihodnje aktivnosti v razredu. Učenec se uči podajanja in prejemanja povratnih informacij, se samopresoja ob pomoči meril uspešnosti.
Ključne besede pomagajo pri dvigu matematičnega sporočanja in ozaveščanju jezika. Učenci jih bolj dosledno uporabljajo v medsebojnem dialogu in diskusiji v razredu. V pomoč so jim tudi pri učenju. V manjši raziskavi, ki jo je izpeljala Ana Canzutti s kolegicami na OŠ Dornberk, so ugotovili, da se je najmanj 50 % učencev bolje izražalo in uporabljalo matematični jezik za razlaganje in pojasnjevanje določenih postopkov ali pojmov.
Nekaj povratnih informacij učiteljev in učencev, ko so uporabili pot učenja:
“Učenci totalno motivirani!” “Kaj lahko že danes začnemo?” – sprašujejo učenci po uvodnem razgovoru o diagnostiki in učni poti.
“Jaz sem delala učno poti pri LUM. Zanimivo je, kako so se odločili za izboljšave tudi tisti, ki se prej niso.”
“Izdelki z merili (ki jih oblikujemo z učenci ob vzorčnih primerih) so vsaj 40% boljši, kot brez njih.”
“Bilo je super, vse so delali sami, v šoli in v vsakem trenutku točno vedeli, kaj je njihov naslednji korak. Waw! Brez mojih nenehnih navodil.”
“Vsak dan se dogajajo mali ‘čudeži’. Učenec prvič v letu prinese naloge, ki jih je naredil doma. S ponosom in žarom. Učenec, ki prej ni delal nalog, me spomni, da sem mu pozabila napisati kaj naj naredi doma in si sam izbere primere in jih naredi. Pred začetkom ure čakajo v vrsti, da mi pokažejo kaj so naredili in želijo nasvet kaj bi še lahko. Želijo razčistiti dileme, ker se njihove rešitve ne ujemajo s tistimi v knjigi.”
