V 2. razredu je kar nekaj ur namenjenih dramatizaciji in njenemu ocenjevanju. Pri ocenjevanju ocenjujemo nastop in vživljanje učenca v vlogo ter poznavanje pojmov, ki so povezani z gledališčem in dramatizacijo. Predpostavlja se, da učenci obiščejo in si ogledajo nekaj gledaliških ali lutkovnih predstav. Če to ni možno, to lahko opravimo tudi preko lutkovnih predstav na spletu.
UČNA POT
UČNA POT
Našo uro sem začela z učno potjo. Na tablo sem postavila list z narisano cesto in listke z napisi. Pogovorili smo se o napisih, kaj pomenijo, kaj bi pri posameznem napisu počeli in jih uredili ob naši cesti. Takoj so vedeli, kam postaviti napis nastop.
Ko smo ob učni poti pojasnili potek dela in naredili tudi okvirno časovnico, smo se pogovorili še o ciljih, ki jim bomo sledili. Cilji so se navezovali tako na cilje pri uri slovenščine – dramatizacija, kot tudi na cilje pri likovni umetnosti - prostorsko oblikovanje (ponovna uporaba odpadnega materiala).
Ko smo dorekli osnovne teme, so se učenci razdelili v skupine (z vlečenjem listkov pravljičnih junakov, kjer so v isto skupino prišli junaki iste pravljice – priloga 1).
2. DIAGNOSTIKA PREDZNANJA IN NAČRT
Vsaka skupina je dobila list na katerega so začeli pisati »kaj že vedo o gledališču«. Na ta način sem izvedla diagnostiko predznanja in pridobila izhodišče za nadaljevanje dela. Večina skupin se je osredotočila na obnašanje v gledališču in šele po posredovanju in vodenem pogovoru so v svoje zapise začeli vnašati tudi pojme povezane z gledališčem (igralec, oder, lutka).
Po pregledu zapisov, so rešili učni list (priloga UL - 1) in preverili znanje osnovnih pojmov povezanih z gledališčem. Razen treh učencev z učnimi težavami, so bili vsi uspešni. Pogovor smo nadaljevali o tem, da bi tudi sami pripravili predstavo in kaj vse potrebujemo, da pride do tega.
Vrnili smo se k naši učni poti in si jo ogledali. Ugotovili smo, da moramo za predstavo imeti zgodbo in lutke za nastop.
Zgodbo „BOŠ BRAL KNJIGO Z MANO“ sem izbrala zato, ker ima vzgojno noto, je kratka zgodba in pušča improvizacijo, vsebuje veliko vlog in je v berilu, kar pomeni, da je dostopna vsem. Besedilo smo poiskali v berilu »Kdo bo z nami šel v gozdiček?« (Mladinska knjiga Založba d.d. Ljubljana 2010 stran 120) in jo skupaj prebrali.
V zgodbi nastopa 7 oseb, ki so se jih učenci sami razdelili. Učenci so se različno odločali za vloge, ena skupina je razen Tončka, mame in slepega gospoda vpletla v zgodbo popolnoma svoje osebe, zopet druga je manko učencev nadomestila s tem, da je vsak učenec imel po dve vlogi.
3. UČENJE IN "DOKAZI"
Ko so se učenci dogovorili in določili vloge so začeli izdelovat lutke. V našem primeru so bile iz tulcev toaletnega papirja. Izdelovanje lutk je potekalo pri urah LUM. Spoznali smo nov pojem KOSTUM, PREOBLEKA, saj moramo tulec obleči, da predstavlja osebo – vlogo v igri. Pojma kostum in preobleka sem povezala s pustom, ko si učenci nadenejo kostum in s tem prevzamejo drugo osebnost.
Najprej so učenci vadili po kotičkih učilnice in hodnika, ko pa so vaje prešle na višjo raven, smo se začeli pogovarjati, kako bi predstavili mesto, kjer hodi Tonček – SCENO. Za njo sem poskrbela jaz: narisala sem hišo, pekarno, kiosk in klopco, pritrdila sem jih na tablo, pred njo pa postavila panoje in tako je nastalo naše malo gledališče.
Učenci so ob nastajanju dramatizacije zelo uživali in prav vsak je prispeval svoj delež, tudi učenka tujka, ki se je s slovenskim jezikom prvič srečala 4 mesece pred projektom. Zelo je užival tudi učenec avtist, ki je imel v skupini povezovalni tekst v katerega je vnesel svoj potek zgodbe.
Ker učenci niso imeli težav z osvajanjem novih pojmov, sem preizkusila njihovo znanje z učnim listom (priloga 2).
Po končanih nastopih so na list »Kaj že vem o gledališču« dodali nove besede, pojme in svoje izkušnje.
Ideja za naslednjič:
- V višjih razredih ali takšnih oddelkih, kjer imamo učence, ki so močni na tem področju izberemo več zgodbic in skupine same izberejo svojo zgodbo. Tak način je verjetno tudi bolj zanimiv za učence, saj jim je vsaka predstava drugačna, ne postane jim dolgčas, ne morejo »kopirati« idej, besedila izbirajo po svojih interesih in sposobnostih.
- Igro zaigramo sosednjim razredom, staršem.
Andreja Berlot Koncut, prof. razrednega pouka