Saša Kravos
SPREMLJANJE NAPREDKA Z MAGNETKI
Kako omogočiti učencem pregled nad lastnim napredkom v procesu učenja?
Učitelji vsakodnevno opazujemo otroke pri učenju in ugotavljamo, ali gre učenje v pravo smer, ali učenci dosegajo cilje, ali se učenje odvija s primerno hitrostjo ter iščemo priložnosti za izboljšave procesa. V procesu formativnega spremljanja je pomembno, da tudi učenec razmišlja o tem, ali je že dosegel cilj, kje na poti do cilja se nahaja in kaj bo njegov naslednji korak (metakognitivne strategije). Z namenom, da bi učence bolje usmerila v samoregulativne veščine, sem jim omogočila spremljanje napredka z magnetki, na katerih so napisana njihova imena. Z njimi lahko spremljam razmišljanje učencev, preverjam predznanje, dobim informacijo o tem, kako vrednotijo svoje delo in o tem, kje so na poti do cilja.
PRIMER UČENJA ČRK PRI SLOVENŠČINI
Pri uri slovenščine sem opazovala, kako se samostojno učijo velike pisane črke. Ugotavljala sem, da gre učenje prepočasi, glede na to, da smo na začetku temeljito razložili, kako bo vse potekalo in naredili dva primera skupaj. Iskala sem rešitve, kako jih spodbuditi, da se bodo hitreje učili (vendar ne površno) in tako prej prišli na cilj: “Znam vse velike pisane črke”.
Na tablo sem narisala pot učenja, ki ponazarja učenje črk (slika 1). Zaupala sem jim, da je moja želja, da se danes pri uri slovenščine (do konca ure je bilo še 20 minut) naučijo vsaj eno črko. Eden izmed učencev me je vprašal, kaj se bo zgodilo, če se bo naučil 2 črki. Razložila sem, da bo tako dosegel drugi cilj na poti h končnemu. Učenci so se zakopali v delo in v veliki večini dosegli cilj. Deček, ki me je vprašal, kaj bo, če se nauči dve črki, je s ponosom dosegel svoj zastavljeni cilj.
Učenci so me pri naslednji uri prosili, če jim zopet na tablo narišem pot učenja, po kateri se bodo premikali, ko bodo usvajali nove črke (slika 2). Všeč jim je bilo, da so se za vsako naučeno črko premaknili naprej proti končnemu cilju. Tako je vsak napredoval s svojim tempom, pri učenju so bili bolj zavzeti in osredotočeni na kakovostno opravljeno delo. Sama sem navdušeno spremljala njihov napredek in samostojnost pri učenju.
PRIMER LIKOVNE UMETNOSTI
V istem tednu so me učenci presenetili z odgovornostjo, zavzetostjo in zbranostjo tudi pri likovni umetnosti. Izvesti so morali likovno nalogo, pri kateri so iz kolaž papirja izrezovali koščke in jih nato skladno z navodili lepili okrog barvnega papirja.
Najprej sem jim predstavila cilj ure, nato smo ob vzorčnih primerih z učenci oblikovali kriterije uspešnosti oz. merila kakovostnega izdelka. Po njihovem nareku sem jih zapisala na tablo (slika 3).
Ko so začeli z delom, so se spomnili na magnetke in me prosili, če jim na tablo lahko narišem pot učenja. Vprašala sem jih, kako bodo magnetke prestavljali, kakšni bodo koraki (vmesni cilji oz. procesna merila). Predlagali so, da bodo magnetek premaknili stopnjo višje, ko bodo nalepili vse oblike ob eni stranici pravokotnika (kolaž papirja) (slika 4).
V letošnjem šolskemu letu se še ni zgodilo, da bi v dogovorjenem času (dveh šolskih urah) vsi učenci zaključili likovno delo. Vedno jih je nekaj, ki imajo svoj izdelek nedokončan. Tokrat pa so bili uspešni vsi. Sledili so korakom (procesnim merilom) in kriterijem uspešnosti. Vsem, z izjemo enega učenca, je uspelo narediti nadpovprečen izdelek, ki ustreza merilom uspešnosti (slika 5).