Ga. Vesna Štavdeker, prof. ang. in geo., z nami deli primer učinkovitega dela s plakatom in odgovarja na vprašanje: “Kako lahko s pomočjo plakata učenci spremljajo in ovrednotijo svoj napredek?”
About me
Pri pouku tujega jezika v drugem razredu smo ob koncu uvodne enote izdelali plakate »About me«. Cilj tega je bil, da učenci s pomočjo plakata dobijo občutek, kaj vse v angleščini že znajo povedati in hkrati, da njihovo znanje na koncu tudi ovrednotim.
Prvo učno uro sem učencem predstavila plakat, ki je bil za vse enak torej pred pripravljen. Z učenci smo si ogledali, kaj določeni prostori na plakatu pomenijo in kako bi lahko te prostore izpolnil vsak zase. Posebnega kriterija za oblikovanje plakata nismo imeli, saj je bil naš cilj bolj usmerjen v govorni nastop, ki je sledil izdelku.
S tem namenom sem oblikovala učno pot, ki so si jo učenci prilepili na zadnjo stran plakata. Vsi plakati so bili velikosti A3. Kot je razvidno iz učne poti, je bila naša prva točka dokončati plakat. Skupaj smo šli od točke do točke, utrjevali snov prejšnjih ur, pri čemer je vsak učenec izpolnil polje ustrezno sebi.
Ko je bil plakat narejen, so učenci pobarvali prvo polje na učni poti »plakat je narejen«. Nato smo nadaljevali naslednjo uro z oblikovanjem kriterijev in naredili razpredelnico. Učencem sem tudi karikirano predstavila, kaj pomeni, da se učenec uvrsti v določeno območje. Predstavila sem se torej glasno, razločno in tekoče, nato pa še manj razločno z zatikanjem itd, tako, da so dojeli bistvo. Nato so se učenci sami razvrstili, glede na to kam mislijo, da bi se danes uvrstili glede na dane kriterije (ta tabela je ostala nedotaknjena do konca). Učenci so svoja imena napisali na post it listke in prilepili na ustrezno mesto. K tabli sem povabila učence, ki so se razvrstili najvišje. Vsak je imel možnost predstaviti, se samo oceniti (ali še vedno misli, da sodi v skupino, kamor se je razvrstil), povratno informacijo pa so dajali tako sošolci kot učiteljica.
Na koncu tega dela, so učenci, ki so ostali razvrščeni v »najboljšo« skupino postali mentorji skupinam.
Učenci so nato najprej vadili v skupinah, nato v parih. Potem pa so vsi imeli možnost povedati še pred razredom. Ponovno so učenci dajali povratne informacije, učiteljica manj. Razvrstili so se v novo tabelo, ponovno s post-it listki. Po potrebi so nekateri še izboljševali svoje nastope. Vedno več je bilo učiteljev mentorjev. Učenci so vso delo opravili v šoli, plakat so domov odnesli šele po koncu ocenjevanja.
Menim, da so učenci zelo ponotranjili kriterije in bi še danes znali povedati, kaj je pomembno pri govornem nastopu in kakšna je pot do cilja.
Priprava takšnega govornega nastopa nam je vzela 6 ur.