V prvem razredu so se učenci (tako kot tudi jaz) v začetku meseca septembra prvič srečali s postavljanjem meril. Začela sem jih postopoma uvajati zato, da bi opolnomočila učence. Učenje je bolj učinkovito, ko učenci sami nadzorujejo svoj proces učenja in ugotavljajo, kaj lahko pri tem še izboljšajo. Na dolgi rok bi lahko opazili svoj napredek in pridobili zaupanje vase.
V prvih tednih pouka je veliko poudarka na samostojnem delu in vedenju v šoli, ter sodelovanju v skupini. Zato sem se odločila, da bomo oblikovali merila za učenje v skupinah, saj so se učenci navajali in učili, kako učinkovito sodelovati v skupini.
V našem razredu v veliki večini skupinsko delo poteka na tleh učilnice ali pa po otočkih (po štiri mize skupaj).
Ker je potrebno učence navajati na samostojnost, sem se odločila, da bodo poskusili prostor pripraviti sami. Tako smo najprej določili tri merila pri pripravi prostora (premikanju miz in stolov):
Brez govorjenja.
Pomagam sošolcu/ki. Poskrbim za mize tistih, ki so odsotni.
Stol in mizo nosim ločeno. Pri tem stol nosim in ga ne vlečem.
MERILA ZA PRIPRAVO PROSTORA (NPR. PREMIKANJE MIZ V SKUPINE)
PROCES OBLIKOVANJA MERIL Z UČENCI
Ob vstopu v šolo učenci še ne berejo, zato so predlagali znak (piktogram) za določeno merilo. Učencem sem zastavljala vprašanja, da smo prišli do ustreznega znaka, ki sem ga narisala na tablo (kasneje na plakat).
Merilo: Kako bi učilnico pripravili v tišini in brez hrupa? Kaj bi vi storili, da bi bilo to mogoče? Kakšen znak bi lahko predstavljal točno to?
Kaj boste storili, da bo tudi učenec, ki ne more samostojno premakniti mize in stola, to naredil uspešno? Kaj bi storili z mizami in stoli učencev, ki so odsotni? Kakšen znak bi lahko predstavljal pomoč sošolcu?
Merilo: (po izkušnji z zvračanjem stolov) Kaj bi storili, da se stoli ne bi več prevračali in povzročili dodatnega hrupa? Kako pa bi odnesli stol, brez vlečenja po tleh? Kako bi to naredili hitro in tiho? Kakšen znak bi uporabili?
Tako smo prišli do ustreznih meril in sličic, ki so prikazana na sliki. Sedaj meril več ne rišemo, ampak jih kar ustno ponovimo, saj so ta že ustaljena pri vseh učencih, priprava prostora pa je postala vsakodnevna rutina.
Če so učenci za pripravo prostora na začetku porabili pet in več minut (z veliko moje pomoči in usmerjenja), sedaj (po enem mesecu) porabijo povprečno manj kot 2 minuti (brez moje pomoči), kar navduši tudi moje kolege ob obisku v učilnici. Sama lahko v tem času, ko učenci pripravijo prostor, pripravim pripomočke, ki jih potrebujemo za učenje. Ni mi več potrebno skrbeti, kam se bo kdo premaknil in da se pri tem ne poškodujejo.
MERILA ZA DELO V SKUPINI
Delo v skupinah je zelo dinamična (včasih tudi glasna) aktivnost, zato se je pokazala potreba za nove dogovore oz. merila. Oblikovali smo jih po enakem postopku. Do teh meril smo prišli z naslednjimi vprašanji:
Kako boste poskrbeli, da sosednje skupine ne slišijo odgovora? Kako bi lahko poskrbeli za to, da se vsi člani skupine med seboj poslušate, slišite in mirno pogovarjate? Želim tudi, da slišite moj zvonček, ki naznanja konec dela oz. prekinitev dela.
Kako poskrbite, da boste v skupini dejavni vsi? Kako bi lahko sošolca/ko vključili v delo?
Kako bi poskrbeli, da bi bilo delo v skupini prijetno in mirno? Kako bi pa rešili nestrinjanje med učenci?
In tako smo dobili tri merila, ki sem jih narisala na tablo, tako kot so predlagali učenci:
Šepetamo.
Delamo vsi v skupini.
Brez nasilja in žaljenja.
MERILA ZA UČENJE V SKUPINI
S pomočjo meril delo v razredu poteka bolj osredotočeno in samostojno, saj učenci sami ugotovijo, kje so že dobri in kje se lahko še izboljšajo. Pogosto se s prstki vrednotijo, se pohvalijo in predlagajo izboljšave.
Uporaba meril opolnomoči učenca za samostojno pripravo in učenje, izboljšajo se odnosi v razredu, učitelj pa se lahko bolj posveti učenju in podpori skupine ali posameznika. Učitelj je razbremenjen stalne kontrole vedenja učencev, saj zmorejo že sami poskrbeti zase.
Lucija Peca, učiteljica razrednega pouka