Dnevnik razvoja učiteljice

Nekaj izsekov iz Aninega dnevnika v obliki dopisovanja z vodjo tečaja. Opisani so začetni koraki pri uvajanju FS, ki ga je Ana začela takoj po tečaju. 

Njene misli in dileme lepo izražajo tudi moj proces, občutke ter dileme ob začetku uvajanja FS, ki sem jih opisala v priročniku. 

Prvi zapis

Ana: Učenci so pravkar odpisali test in za njimi je bilo standardno preverjanje znanja. Običajno sem pri preverjanju samo označevala, kaj je prav in kaj narobe. Tokrat sem sem se poglobila v preverjanja učencev in ob napakah napisala nasvet za izboljšanje. Učila sem se pisati povratne informacije. Otroci so povedali, da so jim bile informacije v veliko pomoč. Nekateri so si res zapomnili nasvete, kar je bilo vidno v testu. 

Poglobljen pregled preverjanja mi je vzel, mislim da, vsaj dvakrat več časa. Ampak sem res dobila drugačen občutek, kje posamezen otrok je.

Ta teden začenjamo ponovno s koti. (Grafično seštevanje in odštevanje kotov, pretvarjanje, računsko seštevanje in odštevanje.) Zadala sem si, da bom poskusila izvesti cikel. Začeli bomo s tem, kaj že znajo (v prvi konferenci smo kote risali in merili) in kaj se še bomo naučili. Za kasnejše ure imam planirano skupinsko delo. Bomo videli, kako bo šlo.  

Drugi zapis

Ana:  Ura je v bistvu fajn izpadla. Jaz sem pa tista, ki se mora bolj sprostiti in jim dat čas, da naredijo delo v času, ki ga potrebujejo. Malo sem še obremenjena s časom. Da ne bom preveč kritična do sebe, zadovoljna sem z izvedbo. 

Najprej so se po skupinah pogovorili, kaj o kotih že znajo, nato so po skupinah poročali, jaz sem zapisovala. Potem so se pomenili, kaj jih še zanima. Enega učenca je zanimalo, zakaj so krog razdelili ravno na 360°. Ta je rekel, da bo poskusil raziskati in vsem predstaviti.

Potem so po skupinah dobili dvojice kotov, ki so jih razporedili z magnetki na tablo na sosednje kote in nesosednje. Ko je bilo razporejeno, sem jih vprašala, če bi morda kdo kako sličico zamenjal... in tako se je razvila debata, premiki sličic, skupaj smo ponovili, kaj velja za sosednja kota. 

Ni bilo idealno, je pa fajn šlo. Sem zadovoljna.

Tretji zapis

Ana:  V tem dobrem mesecu oz. dveh sem učencem dajala preverjanja znanja. Ne tako klasično, temveč po temah. Najprej se jim je zdelo čudno, zakaj sedaj to. Po razlagi, da zato, da bomo takoj videli, kaj jim gre dobro in kateri snovi moremo nameniti še nekaj časa za učenje, so pač to sprejeli. No, saj niso imeli druge izbire. To sem naredila v vseh razredih, ki jih poučujem (oba 6., 8. in 9. r.). Šestošolci takoj pograbijo in so hitro za, drugi se pa vdajo :). 

Zapisovala sem si sezname po ciljih in si zraven pripisala, kateri otroci so imeli težave. Na preverjanju sem dodala tudi kakšen komentar in napotek. Gre več časa, itak, ampak veš, se mi zdi, kot da na tak način tudi navezujem bolj pristen stik z njimi. Da se vrnem nazaj na "sezname". Šestarčki so še zelo zagnani za delo in njih sem po skupinicah glede na težave, povabila na dopolnilni pouk oz. govorilne ure. Zelo lepo smo skupaj delali in se učili in razjasnjevali. Tako so načrtovalno nalogo (risanje, merjenje kotov, seštevanje in odštevanje kotov z načrtovanjem, vzporednice, pravokotnice) res dobro pisali. Vsi smo bili zadovoljni. Sem pa prestavljala datum tega preverjanja, dokler nisem dobila občutka, da vsi oziroma večina razume in zna. Res fajn občutek. Prvič sem to naredila - jih počakala, da so imeli dovolj časa, da so utrdili in bili tudi sami sigurni v svoje znanje. Prav ta izkušnja s "počakati" mi je tudi za ta zadnji test pomagala, da pač nekaterih ne dovolj utrjenih snovi nisem dala v test. Včasih se mi je zdelo, da je treba vse planirano izpeljati in dati v test. Obvezno. Sedaj pa mislim, da sem dojela. Čemu bi dajala v test, če pa še ni utrjeno. Kaj pa želim s tem oceniti? Samo sebe, kako hitro sem uspela predelati snov glede na zastavljeno planiranje v začetku šolskega leta?!

Pa razmišljam tudi v tem stilu, prav za ta 6. razred, kaj je tisto, kar je bistveno, da znajo iz 6. razreda, kaj je tisto, kar bo v 7. r. pomembno in bom lahko poskusila v celoti formativno spremljati. Razmišljala sem prav o ulomkih. Tako bi lahko letos decimalna števila. Saj sem preverjala znanje, ampak mislim, da bi lahko dobili oceno v celoti iz tega sklopa. Naslednje leto me čaka ta izziv, poskusiti spremljati znanje o računanju z ulomki in skupaj z njimi pridobiti oceno.

Ana se ni lotila FS zaradi ocenjevanja. To se lepo vidi iz njenih zapisov. Najprej je bil njen fokus na izboljšanju znanja učencev in opolnomočenju učencev v procesu učenja. Temu je namenjeno FS. A je pomembno tudi, kako speljemo ocenjevanje, da ohranjamo to povezavo med spremljanjem in sumativnim povzemanjem. S tem ohranimo odnos z učencem, ker vidi, da nam je mar zanj in da opazimo, cenimo njegovo zavzetost pri učenju. 

Četrti zapis

Ana: S takim sprotnim spremljanjem znanja res dobim vpogled, kje učenci so, čemu sem sama dala premalo poudarka, kaj je bilo dobro utrjeno in kaj premalo.

Odpirajo se neki novi svetovi. V glavi imam kot eno zmedo, ogromno idej in željo po tem, da bi kar čim več tega preizkusila in včasih imam občutek izgubljenosti, da mi zmanjkuje časa za razmislek itd. Pa ta občutek, ko izpustiš nadzor nad razredom in postaneš mentor. Ni lahko, je pa lep občutek, ko vidiš otroke, kako delajo, se dopolnjujejo, razpravljajo. Nimam veliko takih ur, se pa trudim, da bi jih bilo vedno več.

Mateja: Tudi jaz sem se in se še kdaj počutim tako. Samo ne zastavi si preveč in ne vsega hkrati, tega sem se naučila v teh letih. Morda je dovolj, da pelješ eno generacijo temeljito čez proces. Morda samo šeste razrede. Da ne boš imela preveč dela. Ob tem se boš postopoma učila in potem vpeljala še ostale.

Peti zapis

Ana: Čeprav se mi zdi, da imam še vedno veliko klasičnega pouka (vsaj tako se mi zdi), pri sebi vidim napredek. Z vsakim sklopom, ki ga obdelamo, se mi zdi, da malo bolj razumem bistvo. Otroci so res bolj aktivni in imajo več občutka, kaj znajo. Tudi pomoč znajo bolje poiskati. 

Še vedno imam nek kaos v glavi, ampak se počasi postavlja na mesto. Po tvojih priporočilih si naredim evalvacijo obdelanega sklopa. Kaj se mi zdi, da je bilo v redu, kaj bi drugače, kaj ni izpadlo tako, kot sem si zamislila in kako bi lahko spremenila, da bi šlo drugače. Res je, kot si zapisala v priročniku. Res je fajn delati akcijsko raziskovanje in si zapisovati evalvacije. Nenazadnje, je to FS, a ne. :)

Včasih sem v razredu imela precej tišine in veliko "vzornega dvigovanja rok". Sedaj pa veliko sprašujejo in znajo malo bolj počakati tudi na ostale. Kako je lepo videti, ko si razlagajo med seboj ... 

Trenutno sem v fazi, ko ne vidim več smisla v testih.