V 7. razredu sem se lotila učnega sklopa ples s pomočjo formativnega spremljanja. Uporabila sem naslednje elemente: diagnostiko predznanja, določitev meril in kriterijev uspešnosti, medvrstniško vrednotenje in samovrednotenje ter povratno informacijo.
Pomagala sem si z učno potjo, ki sem jo na A3 formatu ustvarila kar vpričo učenk in učencev ter jo imela na vidnem mestu v telovadnici ves čas poučevanja.
Na startu smo si pogledale osnove, ki so pomembne pri plesu, saj je to podlaga za nadaljnje učenje. Najprej smo se lotili angleškega valčka. Na učno pot smo zapisali vse najpomembnejše podatke: plesna drža, takt, katere slike plesa se bomo naučili. Nato smo se lotili še malo težjega plesa – čačača. Tudi tukaj smo zapisali osnovne pomembne informacije.
Učna pot zelo dobro služi pri predmetu šport, saj učenci nimajo zvezkov, učbenikov ali delovnih zvezkov. Ko učenci zagledajo ta plakat, se kaj hitro spomnijo, kaj vse smo se učili. Služi jim kot nek zemljevid učenja, lažje ozavestijo, kaj vse že znajo, kaj vse smo se že naučil in kaj se še bomo. Priročen pa je tudi zame kot učiteljico, saj mi prihrani kar nekaj časa pri načrtovanju naslednje ure. Če nam katera stvar ne uspe, si jo zapišem kar na učno pot, da vem, kaj je potrebno storiti še naslednje leto v primeru, da je učni sklop končan.
Za lažje medvrstniško vrednotenje in samovrednotenje pa je odlično, če imajo učenci na vidnem mestu pripomoček s kriteriji uspešnosti.
V ta namen sem izdelala tudi razpredelnico z imeni učenk, kamor so jim sošolke za posamezno usvojeno znanje zabeležile vnaprej določen znak s pomeni "že obvladam, malo še moram vaditi" ali "ne gre mi še".
Martina Urbanič Rajš, profesorica športa
V nadaljevanju najdete še nekaj poti učenja, ki jih učiteljica z učenci uporablja pri športu.
