Ustvarjanje dogovorov za uspešno učenje

Gradimo učno skupnost


Vloga učitelja je več kot le "prenašanje" znanja na učence. Pomembno je tudi, da jih učimo, kako postavljati cilje, sodelovati in odgovorno ravnati. V tem prispevku bom predstavil, kako sem z učenci postavil dogovore za uspešno učenje, pojasnil razliko med pravili in dogovori ter kako so učenci te dogovore notranje sprejeli.

1. Postavljanje dogovorov za uspešno učenje

Na začetku šolskega leta smo se skupaj z učenci usedli in razpravljali o tem, kako lahko skupaj ustvarimo okolje, kjer ima vsak učenec priložnost prispevati k uspešnemu učenju. Namesto, da bi jim določil pravila, sem jih povabil, da sodelujejo pri postavljanju dogovorov.

Učenci so imeli možnost izraziti svoje ideje in pomisleke glede tega, kar bi bilo za njihovo učenje najboljše. Skupaj smo prišli do seznamov dogovorov, ki vključujejo najrazličnejše stvari. Nekateri razredi so se osredotočili na dogovore o vedenju, kot je mirno poslušanje osebe, ki govori. Drugi so izpostavili najrazličnejše oblike učenja, kot je gledanje filmov, risank in poslušanje pesmi.

2. Razlika med pravili in dogovori

Pomembno je, da učenci razumejo razliko med pravili, ki jih narekujejo nadrejeni (učitelji kot predstavniki šole), in dogovori, ki izhajajo iz njih samih. Pravila so običajno diktirana od zunaj, medtem ko so dogovori rezultat vzajemnega strinjanja in prostovoljnega sodelovanja pri njihovem postavljanju.

Pravila pogosto vključujejo kazni ali zunanji nadzor, medtem ko se dogovori osredotočajo na razumevanje in sprejemanje posledic lastnih dejanj. To pomeni, da se učenci sami odločijo, ali bodo sledili dogovorom, in prevzamejo odgovornost za svoje odločitve.


Predlogi učencev kažejo njihova prepričanja in izkušnje o tem, kaj zanje deluje. Lahko vidimo, katere vzgojne prijeme smo dosedaj uporabljali odrasli (doma in v šoli), s tem pa tudi priložnost, da razvijemo nove.

3. Notranje sprejemanje dogovorov

Eden od najpomembnejših ciljev pri ustvarjanju dogovorov za uspešno učenje je, da jih učenci ne sprejmejo le navzven, ampak jih ponotranjijo. To pomeni, da razumejo, zakaj so določeni dogovori pomembni in kako njihova ravnanja vplivajo na učno skupnost.

Učenci so se postopoma začeli zavedati, kako njihov glas vpliva na učno okolje in na njihovo lastno učenje. Zelo pomembno je bilo tudi, da sem jim omogočil, da so se počutili varne pri izražanju svojih mnenj in občutkov glede dogovorov. Premik ni bil viden pri vseh. Nekateri so bili pri oblikovanju dogovorov zelo aktivni, drugi so bili zavzeti poslušalci, tretji so se miselno umaknili, kot da se jih stvar ne tiče. A vsi so imeli priložnost, da prispevajo.

Ko so učenci notranje sprejeli dogovore, smo opazili, da so kršitve teh dogovorov postale redkejše. Tudi v primeru kršitev dogovora je že uveljavljanje manjših posledic imelo zaželen učinek: nadaljnje upoštevanje dogovorov. Namesto popoldanskega s. p. policista sem bil zaposlen zgolj kot učitelj, ki mu je ostalo več energije za poučevanje in pogovor o učenju.

4. Zaključek

Gradnja učne skupnosti na podlagi dogovorov za uspešno učenje lahko prinese pozitivne spremembe v vedenju in odnosih učencev. To omogoča učencem, da se počutijo bolj odgovorne za svoje učenje in razvijajo notranjo motivacijo za uspeh. Pri tem pa je ključno vzajemno spoštovanje in sodelovanje med učiteljem in učenci. En način, da izkažemo spoštovanje, da jim damo priložnost podati svoj glas.

Luka Lavrin, profesor angleškega jezika, vodja intervizijske skupine za angleščino.



Povezovalne navade
spodbujajo dobre odnose