V tem blogu vam ponujamo več krajših posnetkov z izkušnjami učiteljic.
Nataša Lenarčič je razredna učiteljica z desetletnimi izkušnjami s formativnim spremljanjem in samoregulacijo učenja. Nataša je znana po tem, da formativno spremljanje in samoregulacijo uporablja tudi na področju odnosov, vzgoje in komunikacije med učenci. Izkušnje ima tako z mlajšimi otroki, kot tudi najstniki. Nataša je danes koučinja, svetovalka in vodja seminarjev ter supervizij.
Mateja Peršolja, pionirka samorgulacije in formativnega spremljanja v Sloveniji, ki ima že dvajsetletne izkušnje, nam razkriva, kako je začela s samoregulacijo učenja (postavljanjem ciljev z učenci, izvajanjem samopresoj), kako je znanje postalo vrednota in ne ocene, ki je učence spodbudilo k sprotnemu učenju.
2. Kaj je varno in spodbudno učno okolje? Kako ga ustvarim zase in za učence?
3. Kako znanje postane vrednota? Kaj lahko kot učiteljica naredim, da bo znanje postalo vrednota.
4. Kako spodbuditi sprotno učenje učencev?
5. Ob dokazih o znanju učenci bolje in sproti napredujejo.
6. Ali je izboljševanje znanja in popravljanje ocen potuha? Kdaj je in kdaj ni?
7. Kako učencu dati povratno informacijo, da jo bo sprejel in ga bo podprla v procesu učenja.
8. Kako si zmanjšati delo z dajanjem povratnih informacij?
9. Kako si zmanjšati delo s popravljanjem dokazov o znanju?
10. Uporaba formativnega spremljanja na vzgojnem področju.
11. Iskreno o delovnih zvezkih.
12. Zakaj sem pred dvajsetimi leti začela s samoregulacijo učenja, ki mi je poleg opisanih učinkov prinesla še boljše odnose z učenci, boljše počutje, večje zadovoljstvo.