PESNIK IN NJEGOVA PESNIŠKA ZBIRKA

Kristina Ferel

Predstavitev pesniške zbirke

Projektno učenje

Razred: 5.

Učni cilji:

  • Učenec interpretativno bere besedilo/pesem.
  • Učenec deklamira pesem.
  • Učenec zbere podatke, jih predstavi.
  • Učenec pri zapisu uporabi pravopisna pravila in strukturo zapisa (uvod, jedro, zaključek).
  • Učenec izdela plakat za predstavitev.

Učenci bodo ob projektenem učenju usvojili proces priprave vsebinskih meril, meril kakovosti, načrtovanja organizacije učenja, časovnega načrtovanja učenja, spremljanja napredka učenja, spremljanje in vrednotenje predstavitve.

PREDSTAVITEV PROCESA:
  1. Učenec zbere in predstavi podatke o pesniku in pesniški zbirki.
  2. Interpretativno bere pesmi.
  3. Uči se deklamacije pesmi.
  4. Pripravi mnenje o pesniški zbirki.
  5. Pripravi izročke za sošolce.

V šoli učenec lahko dobi/pripravi:

  • pesniško zbirko;  
  • list za plakat;
  • računalnik za tipkanje besedila za izročke;
  • kopijo avtorjevega portreta; besedilo o pesniku;
  • vodenje pri svojem delu (čet., pet. po pouku): pomoč pri načrtovanju dela (kaj najprej, kaj potem…), zbiranje podatkov za zapis, pomoč pri izdelavi plakata…

Samostojno učenje in delo učenca:

  • prosi za pomoč (pride po pouku na govorilne ure za učence);
  • se nauči eno pesem,
  • prebere pesniško zbirko,
  • zapiše vsebino zbirke,
  • nastopa.
VSEBINSKA MERILA

I Predstavitev pesniške zbirke


1 PREDSTAVITEV PESNIKA

1.1 Splošni podatki

  • Ime, priimek, psevdonim; starost (datum in kraj rojstva in smrti)

1.2 Življenjepis

  • Mladost: družina; kraj bivanja; osebnostne lastnosti ter interesi
  • Izobraževanje; kdaj in kako je postal pesnik; življenje v odrasli dobi

1.3 Literarna ustvarjanje

  • Vrste ustvarjanja (proza, poezija); za katere bralce (odrasli, otroci, mladina): najbolj znana dela

2 PREDSTAVITEV ZBIRKE

  • Čigava zbirka je; kdaj je nastala; koliko pesmi je v zbirki
  • Kakšne pesmi so (koliko kitic, verzov; kakšna čustva vzbujajo; koliko uporablja rime; druge zanimivosti)
  • Kaj je skupnega pesmim v zbirki (da so zbrane skupaj)

3 PREDSTAVITEV PESMI

  • Interpretativno branje 2 izbranih pesmi; deklamacija 1 izbrane pesmi (najmanj 8 verzov)

4 MOJE MNENJE O ZBIRKI

  • Kaj me je kot bralca navdušilo in / ali kaj mi ne ustreza


II Drugi materiali za predstavitev

1 IZROČEK ZA SOŠOLCE (zapis – tipkano ali napisano)

  • Naslov zbirke; splošni podatki o pesniku; prepisana ena kitica izbrane pesmi (vsaj 4 vrstice)

2 ZAPIS PREDSTAVITVE PESNIŠKE ZBIRKE PO DANIH ALINEAH
(plakat ali linearni zapis ali računalniška predstavitev)

  • Ima vse podatke, ki so točni; ima merila dobrega zapisa in plakata; dan v pregled vsaj 5 dni pred predstavitvijo

3 PREDSTAVITVENI MATERIAL

  • Vsaj dve literarni deli (čim bolj različni); portret avtorja v velikosti A4 z imenom in priimkom avtorja

Učenci se že od prvega razreda dalje učijo postavljati merila kakovostnega izdelka in jih redno uporabljajo pri učenju. Začeli so z merili odličnega govonega nastopa (1.r.), merila lepopisa (1.r.), odličnega zapisa in plakata ter deklamacije (2.r.). Tako v procesu učenja usvojijo proces priprave, uporabe in vrednotenja s pomočjo meril kakovosti. Pri tem projektnem delu so združili in povezali že predhodno usvojena in uporabljena merila.


MERILA KAKOVOSTI

Merila odličnega zapisa

  1. Je čitljiv.
  2. Ima primerno oblikovane povedi (vrstni red besed je ustrezen; vse besede so zapisane; oblika besed je primerna; besede so smiselno izbrane; misli so jasno izražene)
  3. Ima pravopis: končna ločila (. ! ? ), vejice ( v naštevanju, ob veznikih, ob sočasnem ali zaporednem dogajanju); velike začetnice (na začetku povedi, v imenih); števila pišemo z besedami; besede so pravilno zapisane; ustrezni predlogi (k/h, s/z/iz).
  4. Vidni so odstavki / poglavja.

 Merila odličnega plakata

  1. Veljajo merila dobrega zapisa.
  2. Glavni naslov: je napisan na sredini ali ob zgornjem robu na sredini; je viden od daleč; je napisan z največjo pisavo in najbolj vidno barvo; črke so velike tiskane.
  3. Podnaslovi: si sledijo po smiselnem zaporedju; posamezno poglavje je logično zaključen del celote plakata; vsa poglavja skupaj sestavljajo zaključeno celoto (sporočijo vse pomembne stvari, ki jih najavlja naslov); podnaslovi so zapisani z vidno barvo, z manjšo velikostjo kot glavni naslov; lahko so podčrtani ali poudarjeni.
  4. Zapis besedila: pisano je v alineah; zapisani so samo (vsi) pomembni podatki; zapisane so oporne besede; pisano je v nevtralnih barvah (črna, rjava, temno modra) v velikosti manjši ali enaki kot podnaslov (pisava ni poudarjena).
  5. Slikovno gradivo: fotografije ali risbe pojasnijo, ponazorijo vsebino; so primerno velike in jasne; vidno poudarijo vsebino; opremljene s podnapisi (kaj slika prikazuje).
  6. Drugi podatki: na spodnjem robu ali na zadnji strani; navedeno je ime, priimek avtorja predstavitve; ime, priimek mentorja; kraja in datuma izdelave predstavitve; navedeni so viri.

Merila odličnega govornega nastopa

  1. Govorim primerno glasno.
  2. Govorim razločno (izgovorimo vsak glas v besedi in govorimo dovolj počasi).
  3. Rišem z glasom (ponazarjam vsebino z različno melodijo in glasnostjo).
  4. Gledam v publiko.
  5. Imam sproščeno držo in mimiko (telo, roke in obraz imam sproščene kot v običajnem pogovoru; roke dam iz žepov; samostojno stojim; imam rahel nasmeh…).
  6. Gibam se primerno okoliščinam nastopanja (rahlo premikam roke, mirno hodim, nagnem glavo…).
  7. Prepričam publiko (imam dovolj energije za množico; ohranjam svoje dobro razpoloženje).
  8. Nagovorim publiko (postavimo vprašanja, nalogo, odzovemo se na njihove reakcije…)

NAČRT UČENJA IN PRIPRAVE

Učenci načrtujejo organizacijo učenja.

Pri časovnem načrtovanju v koledarju aktivnosti predvidi, da:

– imaš treninge, glasbeno šolo, verouk,

– vadiš glasbeni inštrument,

– imaš skoraj vsak dan domačo nalogo (predvidi, ob katerih dnevih največ),

– pomagaš pri domačih opravilih,

– potrebuješ čas za počitek, igro, naravo, pogovor,

– boste morda z družino kam dopotovali za kak dan oz. šli na obisk ali v kino,

– se boš mogoče udeležil-a praznovanja,

– si za nekatere stvari bolj spreten (npr. učenje pesmice), za nekatere pa manj in potrebuješ zanje več časa (npr. zapis),

– je priporočljivo, da tvoje delo pregleda kak kritični prijatelj, za kar tudi on potrebuje čas,

– boš potreboval-a čas za izboljšave; da jih bo čim manj, zato čim večkrat preveri svoje delo s sošolci in na seznamu (stran 2, 3, 4) – označi si z barvami, kaj si že dokončal-a , kaj je še pomanjkljivo (❢)

NAČRT ORGANIZACIJE DELA ZA UČENCA



VPIS V KOLEDAR

  1. Pobarvaj prvo kolono (številka dneva) z ustrezno barvo, glede na to, koliko časa imaš ta dan (glej ime dneva v tednu in predvidi treninge; glej datume in predvidi tekme, rojstne dneve in druge dogodke).

Primeri:               

Črno okence – zelo malo ali nič časa mi ne bo ostalo ta dan

Modro okence – imam obveznosti, vendar mi bo ostalo nekaj časa za delo

Zeleno okence – večino dneva imam prosto, zato bom lahko opravil-a precej dela

  1. Na strani 4 poglej, koliko časa si predvidel-a za posamezne naloge in vpiši nalogo ali več nalog v koledar v toliko dni, kot misliš, da jih boš potreboval-a, če upoštevaš še vse druge, obšolske, dejavnosti. Mogoče na kak dan ne boš imel-a časa za projekt.
  2. Končaj predčasno zaradi nepredvidljivih situacij (zboliš, imaš več treningov, imaš družinske dogodke, pokvari se računalnik, izgubiš zapis, učiteljica ni na voljo…). Predvidi največ 12 dni.
  3. Dodatne dneve (16. – 19. dan) bom omogočila učencem po lastni presoji, če so izkazali ustrezen odnos do dela ter do vseh vpletenih v projektu. Izredne dneve (20.-23. dan) bom omogočila učencem z učnimi težavami, ki so izkazali ustrezen odnos do dela in vseh vpletenih.

KOLEDAR UČENJA



SPREMLJANJE NAPREDKA



EVALVACIJA PREDSTAVITVE

S pomočjo meril kakovosti učenci evalvirajo svojo predstavitev in sošolčevo predstavitev, z namenom izboljšanja. Sošolcu dajejo povratne informacije, kjer pohvalijo kar je dobro in predlagajo izboljšave.

Na podoben način tudi samoevalvirajo in ocenijo svojo končno predstavitev.

Anketa pred ocenjevanjem

  1. Kako si napredoval-a skozi projekt?
  2. Kaj bi ti pomagalo, da bi imel-a boljši občutek, da ti uspeva?
  3. Ali so dobil-a potrebno pomoč?
  4. Ali si imel-a dovolj časa?

EVALVACIJA PREDSTAVITVE

 


Ko plakat nastaja v šoli
so pomirjeni starši in samozavestni učenci