Po nekaj letih sem imela letos priložnost se vrniti v 1. razred. Všeč mi je ideja, da bi se pouka v šoli lotili drugače. Vesela sem bila, da se je šola vključila v proces formativnega spremljanja znanja.
Kako smo se tega lotili v 1. razredu?
Pri spoznavanju okolja smo pred kratkim pričeli obravnavati sklop pomlad. Po premisleku in načrtovanju sem najprej želela spoznati predznanje otrok. Na mize sem jim razdelila liste papirja z navodilom, da na list narišejo ali celo napišejo vse kar vedo o pomladi. Učenci so skozi svojo ustvarjalnost prikazali predznanje. Na tla smo položili njihove listke, se usedli v krog in otroci so v sproščenem pogovoru povedali kar vedo o pomladi. Njihove odgovore sem si tudi sama zapisala na list papirja.
Ob opazovanju njihovih izdelkov sem pridobila informacije o znanju, ki ga še nimajo.
Otroci so predlagali, da bi se šli učit v knjižnico, da bi šli ven raziskovat in da bi delali po skupinah. Upoštevala sem njihove predloge in smo začeli raziskovati. Odpravili smo se na dolg sprehod, kjer smo opazovali barve, ki jih zasledimo, opazovali smo cvetoče drevo, ustavili smo se na vrtu ob hiši in si pogledali, kaj se dogaja. Pogledali smo si katere cvetlice so vzcvetele v teh dneh. Imamo to srečo, da imamo zraven šole kmetijske površine. Osredotočili smo se tudi na dogajanje na travniku in njivah. Otroci so z navdušenjem opazovali in spremljali svet okoli sebe.
Ker je letošnja pomlad precej topla, je otrokom postalo v zimskih jaknah vroče. Tako smo spontano v učenje vključili še vreme in oblačila. Otroci so lička nastavili soncu, vonjali pomladne rastline, se umirili in poslušali zvoke okrog šole. Slišali so petje ptic. Situacijo sem izkoristila tudi za pogovor o pticah selivkah.
Navdušenje in vtise iz sprehoda sem izkoristila za delo po skupinah. Otroci so se samostojno razdelili v skupine po triji. Po podanih navodilih so si razdelili delo. Medtem, ko so učenci ustvarjali, sem jaz bila v vlogi opazovalca.
V skupinah so iskali značilnosti pomladi: znanilce pomladi, cvetoče drevo, barve, delo na vrtu, ptice selivke, vreme. Pri slovenščini smo se igrali igrico besed na temo pomlad, prepisovali besede o znanilcih pomladi, povezovali sličice k besedi ... Pri matematiki smo pomladne barve povezali z liki in reševali besedilne naloge. Pri glasbeni umetnosti smo se naučili nove pesmice o pomladi, pri športu smo se naučili ples Nagajiva pomlad, pri likovni umetnosti smo slikali cvetoče drevo.
Sledil je najzanimivejši del sklopa - vrednotenje. Učencem sem tako kot na začetku razdelila list papirja in podala identična navodila, da narišejo vse, kar vedo o pomladi. Predstavila sem jim tudi merila. Če so narisali eno ali dve značilnosti pomladi, je bilo to še nekoliko premalo, zato so se ovrednotili z rdečim smeškom. Če so narisali tri ali štiri značilnosti pomladi, so dobili rumenega smeška. Za pet ali več značilnosti zelenega smeška. Učenci tak način samovrednotenja že poznajo, ker jih uporabljamo pri vrednotenju natančnosti barvanja, pisanja črk in številk. Tako so se učenci ob končanem izdelku že ovrednotili.
Če je bilo predznanje otrok v začetku sklopa skromnejše, se je zdaj, ob koncu sklopa videl iz risbic velik napredek.
Učencem sem želela s predznanjem in končnim vrednotenjem pokazati, česa so se z delom naučili sami. Na koncu so bili (tako kot njuni učiteljici) zelo navdušeni, ko so primerjali svojo začetno in končno risbico. Učenci so se s takim pristopom veliko naučili in uživali, ko so samostojno raziskovali. Meni je vloga opazovalke in usmerjevalke omogočala, da sem spoznala delovanje učencev v različnih okoljih. Po zaključku sklopa so učenci so spraševali, kdaj se bomo spet učili na takšen način.
Hvaležna sem, da mi je dano in omogočeno iskati nove poti in da v sklopu izobraževanja z BeGrejt inštitutom, supervizij na šolah, intervizijskih skupin razrednih učiteljev in delavnic in Festivala učenja srečujem veliko podobno mislečih učiteljev. Skrajni čas je, da prilagodimo delo in učenje svetu, ki se spreminja.
Na sliki so merila, s cilji o pomladi, ki smo jih sooblikovali skupaj z učenci. Liki npr. predstavljajo barve, ki so jih opazili ob opazovanju pomladi v naravi. Zadnja slika ponazarja dogajanje v naravi v pomladanskem času.
Slike prikazujejo učinek učenja učencev (prvo so narisali ob diagnostiki predznanja, drugo ob koncu procesa učenja). Slike so tudi ustno razložili. Napredek so izkazali popolnoma vsi učenci.
Sabina Majerič, profesorica razrednega pouka, osnovna šola Bogojina