Tema: PREDSTAVITEV DRŽAVE PO IZBIRI
1. KORAK: Spoznavanje oziroma utrjevanje in uporaba osnovnega besedišča, ki ga učenci potrebujejo za pripravo predstavitve o državi po izbiri.
Besedilo, s pomočjo katerega so učenci utrdili že znano besedišče in spoznali novo, je bilo diferencirano na treh ravneh:
dopolni samostojno (VS),
dopolni s pomočjo danih besed (TS) in
dopolni tako, da izbereš ustrezno besedo (MS).
Učenci so nato besedišče uporabljali v vprašanjih in odgovorih, s katerimi so naredili kviz o državah sveta. Uporabili so sedanjik, ki je bil v tem koraku cilj utrjevanja.
2. KORAK: Pogovor z učenci o:
a) vsebini predstavitve države
b) oblikovanju iztočnice oz. izhodiščnega besedišča.
Tri učence z različnim znanjem angleščine sem prosila, da napišejo predstavitev zastave (ki je del predstavitve Slovenije). S tem smo dobili tri različne vzorčne primere zapisov (od zelo skopega do bogatega opisa). Ob teh primerih sem učencem predstavila:
- primer omenjene iztočnice (zelen zapis na sliki),
- primer razvite iztočnice (rumen zapis na sliki),
- primer razvite in bogate iztočnice (rdeč zapis na sliki).
Učencem sem poudarila, da ni nič narobe, če iztočnice le omenijo, a to pomeni: doseganje minimalnega standarda (barvno shemo poznajo, ker jo uporabljamo pri samovrednotenju doseganja različnih ravni znanja in pri ocenjevanju znanja).
3. KORAK: Opis Slovenije
Vsak učenec je dobil eno ali dve iztočnici za zapis in jo razvil, kolikor mu je to omogočalo trenutno znanje. Podatke so iskali v delovnem zvezku geografije in na spletu. Izbran zapis smo nato pregledali, izpostavili najbolj pogoste napake, določili smo raven kakovosti (doseganje standardov) in nanizali še nekaj idej, kako bi lahko izboljšali kakovost zapisa.
4. KORAK: Načrt priprave predstavitve z učenci.
Določili smo tudi časovni okvir vsakega koraka ter napredek spremljali na preglednici v razredu.
5. KORAK: Priprava naloge.
Ko so si učenci izbrali državo, so doma do naslednje ure zbrali podatke in jih prinesli v šolo. Štiri šolske ure smo namenili sestavljanju besedila predstavitve posameznega učenca.
Pri pripravi so si učenci dajali ustne povratne informacije. Tudi sama sem imela čas opazovati učence in podajati povratne informacije. Učenci so zapisali besedilo najprej v zvezek, nato na računalnik (z namenom, da si lažje zapomnijo besedilo, oblikujemo in popravljamo).
6. KORAK: Priprava predstavitve.
Učencem sem predstavila merila za presojo kakovosti predstavitve. Pri vsaki točki smo izpostavili ključne elemente. Učenci so si ob tem pripravili »plonk listek« z opomniki in nasveti.
Z učenci smo se pogovarjali o tem, kako lahko pripravim predstavitev, ki bo tekoča, z razločnim in razumljivim govorom. Dajala sem jim nasvete, kot so:
besedilo čim večkrat preberi, tudi pred ogledalom,
pogled usmeri stran od besedila, v ogledalo in si označi besede oziroma besedne zveze, ko se ti zatakne in si pripravi iztočnice za nadaljevanje,
predstavila sem jim pripomoček https://www.naturalreaders.com/, kjer s pomočjo AI slišijo posnetek svojega prebranega besedila (predvsem primerno za slušne tipe učencev),
slovnične napake lahko preprečijo s prepisom besedila na računalnik, kjer se lahko poslužujejo različnih pripomočkov za odpravo slovničnih in pravopisnih napak, od črkovanja v word-u, do pripomočka https://www.grammarly.com/.
za obogatitev besedišča sem učencem svetovala uporabo slovarja https://www.thesaurus.com/, ki jim poišče sinonime, s katerimi lahko nadomestijo ponavljajoče se besede ali besedne zveze,
za razvijanje in bogatenje vsebine sem jim pokazala, kako uporabljati chat GPT v podporo pri zapisu in v skladu z našimi merili.
Uporabo chat GPT smo testirali pri pouku, da smo skupaj odkrili primernost in neprimernost uporabe in pomoči te umetne inteligence.
Tik pred koncem so pripravili še vizualno podporo predstavitvi s Power Pointom. Analizirali smo primere s tipičnimi napakami in z učenci sooblikovali merila kakovosti vizualne predstavitve.
Učenci so svojo predstavitev dokončali doma. Besedilo ali predstavitev so lahko prinesli k pouku in na podlagi meril dobili povratno informacijo, ali pa so jo po e-pošti poslali meni za povratno informacijo.
7. KORAK: Predstavitev.
Teden dni pred končnim nastopom smo izvedli poskusno predstavitev. Učenci so naredili samopresojo, sošolci pa podali povratno informacijo s pomočjo meril za ocenjevanje in namig za izboljšavo. Vsak je tudi povedal, kje je naletel na težave, kako jih je odpravil ter predstavil pripomočke, ki jih je ob tem uporabil.
ZAKLJUČNA EVALVACIJA UČITELJA
Glede na to, da predstavitve izvajamo v 9. razredu vsako leto, sem dobila občutek, da so učenci po zgoraj omenjenem procesu zares vedeli, kaj se od njih pričakuje in so bile predstavitve temu primerno bolj kakovostne kot v prejšnjih letih. Večina učencev je bila s svojimi predstavitvami zelo zadovoljna, predvsem zato, ker so vedeli, da imajo vmes tudi čas in priložnost svoj izdelek izboljšati. Zavzetost učencev je bila zelo visoka, seveda pa se v vsakem razredu najde učenec ali dva, ki se samemu procesu dela upira in ne sprejme pomoči ali odgovornosti za delo.
Veseli pa me, da so predstavitev, glede na svoje sposobnosti, pripravili tudi učno šibkejši učenci, ki so prav tako vedeli, kaj se od njih pričakuje, brez da bi pri tem posegali po njim prezahtevnih strukturah in besedišču. Na drugi strani pa so učno močnejši učenci vedeli, da se od njih pričakuje nekaj več. Moja pričakovanja na tem mestu so tako velikokrat presegli.
Mojca Kacjan, profesorica angleščine