POVZETEK
Spremembe v svetu in razvoj tehnologije so nas pripeljali k drugačnemu načinu življenja, kot so ga živele naše babice in dedki. Tako učitelji v zadnjem desetletju opažamo učence, ki so drugačni kot pred desetimi leti. Učenci so nemirni, v slabi učni kondiciji, nestrpni, njihova koncentracija je kratka, vpadajo v besedo, ne zmorejo počakati. Tudi učenci povedo, da imajo vsega preveč, da so vznemirjeni, jezni, brezvoljni, zdolgočaseni, vzkipljivi in še kaj. Podobno kažejo tudi raziskave, ki nas opozarjajo, da so duševne stiske učencev v zadnjih letih vse večje.
Zato se kot učiteljica kemije sprašujem, kako lahko pripomorem k boljšemu počutju učencev in kako lahko učence spodbudim k razmišljanju, da zmorejo sami poskrbeti za svoje dobro počutje. V članku bom predstavila odgovore na zgornja vprašanja. Predstavila bom, kako pouk kemije začenjamo z meditacijo, kaj o meditaciji povedo učenci, kakšne spremembe v vedenju in učenju opažajo ter kakšen napredek opažam kot učiteljica.
IZZIVPred desetimi leti, ko sem imela kot učiteljica kemije za seboj deset let delovne dobe, sem začela opažati, da v poučevanje vložim veliko svojega časa in energije. Veliko sem razmišljala, kako v učilnici izvesti aktivnosti, da bi bilo učencem pri pouku zanimivo, da bi imeli miselne izzive, obenem pa bi usvajali osnovne naravoslovne pojme in ob tem razvijali še transverzalne veščine, kot so sodelovanje, komunikacija, reševanje problemov, kritično mišljenje in druge. Tako sem ustvarjala in pripravljala različne dejavnosti, ko pa sem aktivnosti izvedla v razredu, so bili učenci navdušeni in miselno prisotni, le dokler je pri eksperimentih pokalo, se kadilo, premikalo ter se svetilo. Ko je napočil čas za njihovo aktivnost, razmišljanje, angažiranost, zapisovanje v zvezke in reševanje delovnih listov, je večina brezvoljno obsedela in apatično zrla skozi mene. Učenci so spraševali, ali je obvezno zapisovati v zvezek in reševati delovne liste. Brezvoljno so povedali, da bodo snov prepisali doma. Rekli so, da tega ali onega ne znajo rešiti, da ne razumejo navodil, čeprav z branjem navodil niso niti začeli in nalog sploh niso poskusili rešiti. Pasivnost, apatičnost, zdolgočasenost in obenem nemir so me frustrirali in spravljali v obup ter nemoč. Spraševala sem se, zakaj je tako, kdo je »kriv«, kdo bi »moral« rešiti šolstvo, in jasno, kaj in kako lahko sama prispevam, tukaj in zdaj, da bodo učenci bolj aktivni. Globoko v meni se je porajala celo misel, da so razmere v šolstvu prezahtevne, da se nič ne da izboljšati in da je morda čas, da zamenjam poklic. Ob razmišljanju o drugi karierni poti sem prišla do spoznanja, da je moja ljubezen do učiteljskega poklica prevelika, da bi obupala. Tako sem se odločila, da ostajam radovedna, zakaj so učenci pasivni in kdo je »kriv« za to, in medtem ko čakam na sistemske rešitve v šolstvu, sama ostanem proaktivna ter se podam na pot raziskovanja. Na pot, kako v dveh šolskih urah kemije na teden priti v stik z učenci, jih slišati in razumeti, kako se počutijo. Želela sem najti pot, kako jih spodbuditi, da bi bili v stiku s seboj, da bi ozavestili, kako se počutijo, in kaj narediti, da se bodo v svoji koži počutili dobro. Pomembno vprašanje je bilo tudi, kako naj učencem pomagam osmišljati učenje/znanje in jih podpreti k njihovi aktivnosti. V prispevku bom poskusila odgovoriti na zgoraj zastavljena vprašanja.
POUK KEMIJE ZAČNEMO Z MEDITACIJO IN VPRAŠANJEM "KAKO SEM?"
Šolska ura kemije se ne začne s ponovitvijo vsebin pretekle ure kemije, pač pa je uvod v šolsko uro vprašanje Kako sem? in nekajminutna dejavnost, meditacija. Tako imajo učenci priložnost spoznavati, kako se umiriti, razbremeniti, kako se osredotočiti ter kako v sebi poiskati lastno vrednost in pozitivno energijo. Na tak način se pripravimo na učni proces kemije, hkrati pa učenci spoznavajo orodja, ki jih lahko uporabijo kadar koli.
Posameznik, ki je v rdeči coni, je jezen, razdražen, agresiven. Učenec, ki je v oranžni coni, se počuti norčavo, nemirno, razburjeno, zbegano. Kadar učenec čuti utrjenost, žalost, slabo počutje, zdolgočasenost, nerazpoloženost, je v modri coni. Zelena cona izraža dobro počutje, stanja, ki omogočajo učenje. V tej coni se učenec počuti umirjeno, hvaležno, sproščeno, zbrano, je v poziciji jaz sem ok, ti si ok. Učenci o svojih stanjih razmišljajo na glas ali jih zapišejo na tablice piši briši, najpomembnejše pa je, da sami zase vedo, kje so in kaj lahko storijo, da bi bili v zeleni coni. Svoja stanja si beležijo na samoevalvacijski list za sodelovanje.
Učenci cone počutja spoznajo na začetku šolskega leta, ko se dogovarjamo, kako bo pouk kemije potekal, kaj potrebujem kot posameznik in kaj kot skupina, da se bomo pri pouku dobro počutili in se tako pripravili na učenje. Ko imajo učenci zavedanje o svojem počutju, sledi meditacija, ki jo izberem glede na počutje učencev.
PRIMERI MEDITACIJ
Izbiram med različnimi vajami za sprostitev in vajami, ki učencem pomagajo pri umirjanju in osredotočenosti, ki so v pomoč ob stresu in obremenitvah, ter vajami, ki odpihnejo zaskrbljenost.
Meditacijo vedno začnemo s povabilom: »Vabim te, da se udobno namestiš. Naredili bomo vajo, ki te lahko popelje do boljšega počutja. V primeru, da danes ne čutiš, da bi vajo izvajal, se udobno namesti in bodi v svojem svetu tako, da ne motiš sebe in drugih.«
Primer vaje za umirjanje
Izvajamo jo, kadar čutim, da je razred nemiren in kadar učenci izrazijo, da so v rdeči ali oranžni coni počutja. V takšnem stanju so pogosto po pouku športne vzgoje ali če so bili v preteklih urah ocenjevani.
Preštej do pet
»Si že kdaj slišal koga reči: Preštej do pet. To pomeni, da se je pametno ustaviti, preden kaj storiš, in gre za odličen način, da se pomiriš. Ko vdihneš, pomisli: ENA … DVE … TRI … ŠTIRI … PET. Zdaj izdihni in pomisli: ENA … DVE … TRI … ŠTIRI … PET. Poskusi še enkrat! Vdihni in pomisli: ENA … DVE …TRI … ŠTIRI … PET. Izdihni in pomisli: ENA … DVE … TRI … ŠTIRI … PET. Kadar koli se razjeziš ali razburiš, se spomni, da je dobro prešteti do pet. Pomaga ti, da se umiriš«
Primer vaje za fokus/osredotočenje
Vajo izvajamo, predvsem ko nas čakajo novi vsebinski cilji, razlaga.
Valovanje vode
»Predstavljaj si, da stojiš ob jezeru. Njegova gladina je mirna in gladka kot steklo. V roki držiš kamen in zdaj ga vržeš v jezero. Ko pade v vodo, jo rahlo vzvalovi. V mislih si predstavljaj valove, ki se širijo daleč navzven po vodni gladini in postajajo vse manjši.
V mislih opazuj jezero, dokler se popolnoma ne umiri in njegova površina ne postane povsem gladka. Naredi dolg vdih, potem pa počasi, temeljito izdihni«
VIR: Kira Willey (2021) Dihaj kot medved. Založba Primus
Primer vaje za energijo in dobro voljo
Vajo izvajamo, kadar med učenci opazim malodušje, slabo voljo, napetost.
Glavo gor
»Ta najpomembnejša vaja je čisto preprosta. Saj veš, kako to gre: preprosto dvigneš glavo. Samo mišicam in vratni hrbtenici moraš dovoliti, da se nekoliko iztegnejo, in pri tem dvigni brado. Če hočemo druge ljudi opogumiti in jim vliti upanja, rečemo: »Glavo gor!«
Zdi se, da nagonsko vemo, da ta telesna drža resnično vpliva na duševno in čustveno stanje.
Torej preprosto dvigni glavo. Ob vsaki priložnosti. Že zjutraj pri vstajanju. Čim večkrat čez dan. Predvsem pa takrat, ko opaziš, da se te hoče polotiti malodušje«
VIR: Claudia Croos-Müller (2023) Glavo gor: Mali učbenik preživetja – Takojšnja pomoč ob stresu, slabi volji in drugih stiskah
Primer vaje, ki odpihnejo zaskrbljenost
Vajo izvajamo v obdobju ocenjevanj, ko imajo učenci še posebej veliko skrbi. S podobnimi vajami preokvirjamo anksiozna stanja.
Balon
»V mislih pihnite svoje skrbi v balon. Ko vanj spravite vse ali večino skrbi, ga izpustite in opazujte, kako s tistim smešnim zvokom hitro izginja«
VIR: https://www.nlp-nevroznanost.si/product/karte-52-nacinov-da-odpihnemo-zaskrbljenost/
KAKO UČENCI MED URO POSKRBIJO ZA POČUTJE?
Učenci so ob spoznavanju con počutja spoznali tudi, kako lahko med šolsko uro kemije poskrbijo zase v primeru, da se kljub uvodni meditaciji ne počutijo dobro. Z učenci smo oblikovali strategije, ki v času pouka ne motijo učiteljice in ostalih učencev. Dogovorili smo se, da lahko popijejo malo vode, si z vodo osvežijo obraz, uporabijo antistresne žogice, v zadnjem kotu učilnice naredijo nekaj počepov, uporabijo dišavo s pepermintom …
Zagotovo se poraja vprašanje, ali učenci strategije,
kako med poukom poskrbeti zase, izkoristijo za zabavo in motenje učnega
procesa. Učenci na začetku šolskega leta potrebujejo nekaj ur, da se navadijo,
kako uporabljati pripomočke in strategije za dobro počutje. Na začetku sta
seveda prisotna tudi smeh in nekaj zabave. Z učenci se pogovarjamo, kaj in zakaj
je smešno, in osmišljamo dogovore. Po nekaj urah, ko razumejo in sprejmejo naše
dogovore, pouk poteka nemoteno, brez oziranja za sošolcem, ki gre pit vodo,
brez posmehovanja nekomu, ki si z antistresno žogo masira obraz.
KAKO UČENCI POČUTJO MED URO? REZULTATI ANKETE.
Med dvainpetdesetimi devetošolci sem izvedla kratko anketo s štirimi vprašanji. Zanimalo me je, kako se počutijo pri pouku kemije, kako pomembno jim je, da se o počutju pogovarjamo, in ali jim je pomembno, da imajo za izboljšanje svojega notranjega stanja na voljo različne strategije.
1. vprašanje: Narisan je tortni diagram. Oglej si svojo samopresojo sodelovanja. Glede na svoje barve počutja pobarvaj, kako si se v povprečju počutil/-a pri pouku kemije v 1. ocenjevalnem obdobju.
Vsi učenci so pobarvali tortni diagram. Pri večini v je prevladovala zelena barva (približno 75 %), sledila je modra barva (približno 15 %), preostanek (približno 10 %) je bilo oranžne in rdeče barve.
Presenetilo in obenem razveselilo me je, da se večina učencev pri pouku kemije počuti umirjeno, hvaležno, sproščeno, zbrano in v jaz sem ok, ti si ok poziciji.
2. vprašanje: Zakaj se ti zdita razmišljanje in pogled na cone počutja (rdeča, oranžna, modra, rdeča) ob začetku šolske ure pomembna?
7 učencev (13 %) ni napisalo odgovora, 6 učencev (12 %) je napisalo, da jim to ni pomembno.
Povzetek odgovorov 39 učencev (75 %):
Da vidim, pri čem sem, in svoje stanje lahko izboljšam; da vem, kako se počutim; da imam motivacijo za naprej; ker imam potem boljše misli; da vem, ali sem pri pouku zbran ali ne; tako kot začnem delati pri šolski uri, tako navadno nadaljujem; da lahko izrazim svoje počutje; da učiteljica ni slabe volje; da veš, ali si pomirjen ali ne; da se zavedam, v kateri coni sem; ker tako vem, kaj moram narediti za boljše počutje in učenje; nič se ne spremni, samo poveš pač; ker se vsaj ena učiteljica briga za nas; da vem za sošolca, če je v rdeči coni, da mu ne težim; da vem, koliko bom sledil pouku; zato, da si lahko fokusiran in miren; ker kako se počutiš, vpliva na tvoje razmišljanje; ker rabiš v šolo priti čim bolj vesel, in če nisi, je to slabo; da se zavedam, da nisem v zeleni coni, in poskusim vanjo priti.
Iz odgovorov na 2. vprašanje je razbrati, da učenci razmišljajo o svojem počutju in da jim je pomembno, da se počutijo dobro.
3. vprašanje: Zakaj je zate pomembno, da se pri pouku počutiš dobro, da si v zeleni coni?
5 učencev (10 %) ni napisalo odgovora. Povzetek odgovorov 47 učencev (90 %):
Da med poukom lahko dobro/lažje sodelujem, sledim, poslušam, delam, se skoncentriram; da od šolske ure odnesemo čim več; da učinkovito in zelo dobro opravim svoje delo in da se že v šoli naučim snov ter da iz ure izvlečem čim več znanja; pomaga mi, da me nekdo »rukne« in potem delam; vpliva na mojo prisotnost pri razmišljanju; ker je pomembno, da nismo pod stresom; ne glede na cono počutja sem bom trudil delati pri pouku; da se bolje koncentriram; da si lahko največ zapomnim; da dobim in pokažem čim več znanja; če se dobro počutim, lahko dobro sodelujem; ker potem lažje poslušam, ne izgubim fokusa in sem prijazen; da lahko zapisujem in se ne počutim zaspan; da lahko dam vse od sebe; da imamo vsi dobro uro, pri kateri lahko odnesemo čim več.
Rezultati 3. vprašanja kažejo, da je učencem zelo pomembno, da se počutijo dobro, in da se zavedajo, da se ob dobrem počutju naučijo največ.
4. vprašanje: Zakaj ti je pomembno, da poznaš vaje za umirjanje (dihanje, meditacijo) in da med poukom kemije lahko uporabljaš antistresno žogico, da imaš dovoljenje, da greš lahko popit malo vode, da imaš dovoljenje, da lahko sediš sam/-a, da lahko narediš kakšen počep, se sprehodiš do stranišča …
4 učenci (8 %) niso napisali odgovora, 1 učenec (3 %) je napisal, da mu to ni pomembno.
Povzetek odgovorov 47 učencev (90 %):
To je res super in tako lahko bolje delam; vsak je kdaj v modri, rdeči ali oranžni coni, zato je pomembno, da imamo čas in možnost, da sami najdemo, kako priti v zeleno cono in ob tem ne motimo sošolcev; ker ne morem biti 45 minut pri miru; da se sprostim in ne prenašam slabe volje na druge; saj se to pri ostalih urah ne da, tukaj imamo dovolj zaupanja; da se bolje učim; da se sprostim; da imam boljšo koncentracijo; da se bolje počutim; da se lahko osredotočim na delo; da »vržem stran« skrbi; da se ne počutim kot zapornik, počutim se »svobodnega«; da nisem jezen ali živčen;
Rezultati 4. vprašanja kažejo, da je učencem pomembno, da se dobro počutijo in da poskrbijo zase in za druge.
Ob povratnih informacijah učencev sklepam, da kljub zahtevnim časom poučevanja skupaj stopamo po poti, ki je za učence in za učitelja doprinos. Učenci so bolj umirjeni, skoncentrirani in zato pripravljeni na učenje, obenem pa je lažje poučevati, če je v razredu mir, ki ga učitelj ne doseže z ustrahovanjem in grožnjami, pač pa s poslušanjem in slišanjem. Iz učenčevih odgovorov je čutiti, da sta učencem pomembni sobivanje in dobro počutje sošolcev. Hvaležna sem za povratne informacije učencev, ker le tako lahko vem, kaj v razredu deluje in kaj ne, in lahko načrtujem pot naprej. Zavedam se, da je pomembno, da kljub šolskim uram, pri katerih mi »teče po hrbtu«, ker se učenci upirajo in imajo tudi neprimerne »pubertetniške« komentarje in izpade, učence odraslo zdržim in vztrajam ter jim še naprej ponujam odnos in zavedanje, kdo sem in kdo in kaj želim biti, postati.
Tudi danes, po skoraj dvajsetih letih delovne dobe, še vedno veliko časa namenim razmišljanju, kako voditi učence, da bi bili čim bolj aktivni, razmišljujoči. Med poukom opažam in začutim svoj notranji mir ter delovno in prijetno vzdušje med učenci. Včasih se ustavim, opazujem učence in samo uživam v občutku pomirjenosti, kako dobro jih gre, kakšen napredek so naredili.
Nekateri učenci so občasno še vedno pasivni in imajo za to tudi dovoljenje, vendar poznajo posledice, ki njihovi pasivnosti sledijo. Posledica so nezadovoljstvo, neznanje, učenje v popoldanskem času, lahko celo slaba ocena. Moje najmočnejše orodje pa je zaupanje in verjetje v učence, da zmorejo. To jim tudi povem.
Nina Poljanšek, profesorica kemije in biologije
Primer je predstavljen tudi na brezplačnem webinarju, ki je dosegljiv tukaj: https://begrejt.si/slides/primeri-iz-studijskih-obiskov-74. Tam boste našli tudi gradiva in plakate.