Ples vodenja in vodenosti.
Enkrat vodim, drugič se pustim voditi, tretjič složno in ritmično stopava v korak.
Se iščem in se pustim poiskati.
Ponudim roko in se jo oprimem.
Sva skupaj in sva vsak zase.
Opazim in sem opažena.
Povabim in sem povabljena.
Delim in dobim.
Dam sebe in sprejmem drugega.
Načrtujem in se prepustim.
Iskreno podelim in slišim.
Slišim sebe in slišim njega.
Hodiva po starih poteh, a so nove, ker vidiva, čutiva mnogo več. Včasih hodiva po starih poteh, ki so jih mladi očistili. Včasih hodiva po starih poteh, ki se končajo in najdeva prehod. Ko ni prehoda se obrneva ali poiščeva drugo pot. Včasih vsak zase, drugič skupaj, a se vedno najdeva in počakava.
Nikoli nisva sledila množicam. Ko so drugi šli po uhojeni poti, sva našla svojo. Kjer ni množic, kjer je bil mir. Mir za doživljanje narave, sebe in drug drugega. Ni vedno enostavno, a greva naprej. Z roko v roki nisva sama.