Moj ples pred preobrazbo ni puščal svobode in samoizraženosti. Imela sem fiksno idejo, kako mora izgledati, kako moram biti in kako plesati. To je bilo edino prav. Veliko časa sem preživela ob načrtovanju korakov. V svoji glavi. Ob tem počutila varno in imela občutek nadzora nad svojim življenjem. Če nisem bila gotova, kako bo izgledalo, kako bom izpadla, raje nisem šla na plesišče. Za svoj prav sem bila pripravljena vztrajati, ob tem nisem slišala drugih, kaj šele, da bi jih upoštevala in vključila. V bistvu sem bila bolj slon na plesišču življenja.
Nisem se zavedala posledic nase, to je občutka nesprejetosti, drugačnosti, čudnosti, obremenjenosti ob nenehnem načrtovanja korakov. Prepričana sem bila, da so za tako moje počutje krivi drugi, luna, svet in ljudje, ki so čudni, nevredni zaupanja, včasih grozni. Če bi se nekaj od tega spremenilo, bi bilo vse drugače, sem verjela.
Nisem pa videla, da si sama ustvarjam še več tega, česar me je bilo najbolj strah in kar si nisem želela. Od slona so ljudje bežali, se ga bali, da jih bo pomendral ali pa so z distance gledali in iskali razloge, zakaj sami ne morejo ali želijo biti taki - sloni. Kateri so ga tudi občudovali in sledili.
Ko gledam nazaj, me je gnal napačen motiv, iskanje potrditev. Do izraza je prihajala druga plat iste medalje - biti sprejeta, biti ljubljena, imeti prav, zmagovati. Življenje je bil tek za sprejetostjo, občutkom izpolnjenosti, ki je paradoksalno ustvarjal se več nesprejetosti in praznine. To je magična formula za izgorelost.
Ko nam ne gre, smo ljudje v svoji naravi še bolj po delovni, zavzeti, pridni in delamo se več, kupimo še več, ker verjamemo, da nam bo to prineslo, kar nam manjka. Spregledamo pa, da je to kar iščemo vir vsega našega delovanja, (ne)sreče, (ne)izpolnjenosti, lahkotnosti, utrujenosti, besed, pogovorov, pogledov na svet, življenja in bitja.
Povabljena sem bila in izbrala sem, da zaustavim korak in
pogledam, kaj si sploh želim. Na tem postanku nisem bila sama. Pustila sem se
voditi čez proces, do novih spoznanj. Na novo sem se odkrila in se odkrivam,
vsak dan znova. V tem procesu sem spoznala ljudi in se učila zaupati. To so
moji koraki, ki skupaj z drugimi ustvarjajo nov ples. Ples vodenja in
vodenosti.
- Enkrat vodim, drugič se pustim voditi, tretjič složno in ritmično pleševa v koraku.
- Se iščem in se pustim poiskati.
- Se izrazim in posnemam.
- Ponudim roko in se jo oprimem.
- Sva skupaj in sva vsak zase.
- Opazim in sem opažena.
- Povabim in sem povabljena.
- Delim in dobim.
- Dam sebe in sprejmem drugega.
- Načrtujem in se prepustim.
- Poslušam sebe in poslušam njega.
- Občudujem in sem občudovana.
- Zaznam sebe, zaznam njega.
- Znanemu koraku dodava začimbo osebne note občutkov in čustev, ki jih ob tem doživiva.
- Zaupam sebi, zaupam drugemu.
Dajem si priložnost, da se odkrivam in ustvarim
na novo. Dajem ti priložnost, da te odkrivam in se/te ustvarjaš/m na novo. Z
besedo in dejanjem. S spoštovanjem svoje besede.
Danes plešem stari ples z novimi koraki, novim ritmom. Plešem v istem starem svetu, ki je hkrati nov. Gledam ga z drugimi očmi, dajem mu nove priložnosti in ustvarjam nove možnosti. Plešem z drugim motivom, z vizijo in kontekstom, ki mi daje drugačne občutke, počutje in učinke.
Daje mi lahkotnost, strast, energijo, zagon, sprejetost, ljubezen in izpolnjenost. Ni občutka utrujenosti, izgorelosti. Ko dam, prispevam, ne izgubim, nimam manj. Imam več. Morda je komu težko razumljivo, ker to ni materialno, kot denar ali čokolada, ki jo imaš manj, ko daš. Je nekaj, kar se ne da pokazati s prstom, se ne da prijeti, je nekaj, kar imamo vsi ljudje, (morda vsa) živa bitja v sebi. Je zaklad, ki ga vsak od nas nosi v sebi. Odkrijemo ga v stiku z drugimi, ko smo doprinos drugemu. Zaznam ga kot plamen, ki se prižge v nas, kot bitje srca, kot iskrico v očeh, ganjenost ali samo nasmeh in žar na obrazu. Morda kot povezanost, celost, enost.
In vem, da se bom morda še kdaj ujela v stare korake. A danes jih hitreje prepoznam. In izberem drugače.
Če nisem več slon na plesišču življenja. Kdo sem?
Odgovor ustvarjam skupaj z vami in se odkrivam na novo.