1. URA in 2. URA
Diagnostika in aktivacija predznanja
a) Pogovor v trojicah in izdelava miselnega vzorca »Kaj vemo o vodi«
b) Pogovor skupin ob plakatih in zapis odgovorov za podrobna vprašanja v povezavi s cilji in vsebinami - vsaka trojica reši vsaj 5 vprašanj (od skupno 12).
Nadgrajevanje znanja s pomočjo debate
c) Frontalna debata o miselnih vzorcih - aktivno sodelovanje vseh skupin z belimi tablicami
č) Evalvacija:
- dvig prstkov (kako so se počutili, koliko so se naučili, kako zahtevna so se jim zdela vprašanja)
- izstopne kartice vsakega učenca
3. URA
Nadgrajevanje znanja s pomočjo debate (razumevanje naravoslovnih pojmov)
- Preberemo miselne vzorce / odgovore na vprašanja, ki so povezana z učno celoto Pretakanje (Zemlja modri planet, Od izvira do pipe, Gori na gori gori) in si zapišemo, kje so še nejasnosti. Tam, kjer nismo prepričani, kdo ima prav, si označimo na plakatu. To so vprašanja v zvezi s tem, kar želimo še vedeti:
1. Ali je voda povsod?
2. Kaj potrebujemo za gorenje?
3. Kaj pomeni, da sonce poganja vodni vrtiljak?
4. Kako in kam potuje odpadna voda iz našega doma?
5. Koliko je pitne vode?
6. Koliko je slane vode?
4. URA
Učna pot, ki jo pripravi učiteljica. Predstavi jo na tabli, nato pa jo vsak učenec prilepi v svoj zvezek.
Pogled nazaj (kaj smo že naredili), postavljanje ciljev in pogled naprej do končnega dosežka.
Pogovorimo se, zakaj imamo cilje; kaj za nas pomenijo.
5. URA
Ključni pojmi
Izdelava slovarja ključnih naravoslovnih besed (»banke besed«).
Preberemo besedilo v učbeniku, se sproti, ob branju, odločamo, katera beseda je ključna in vsako izpišemo v risbo modrega planeta - slovarček naravoslovnih besed (ključnih pojmov)
6.
URA
Sam svoj učitelj
Z ugotavljanjem tega, katera vprašanja lahko postavimo, tako da so povezana z različnimi nivoji znanja (minimalni, temeljni, zahtevnejši) ugotavljamo in uvajamo kriterije za kakovost znanja.
ZNANJE NIŽJEGA NIVOJA
1. Naštej:
- kraljestva živih bitij
- vretenčarje / nevretenčarje
2. Poimenuj:
- mehkužca / dvoživko / žuželko /pajka . . .
- vretenčarja, ki živi v vodi
- nevretenčarja, ki ima krila
3. Navedi:
ZNANJE TEMELJNEGA NIVOJA
4. Opiši:
- življenje in videz raka
5. Navedi svoj primer za:
6. Primerjaj:
ZNANJE VIŠJEGA NIVOJA
7. Pojasni:
8. Kako bi bilo, če . . .
7. URA
Preiskovanje
Učenje s pomočjo različnih virov in odgovarjanje na vprašanja.
8.URA
Preverjanje in nadgrajevanje znanja
S pomočjo lističev iz banke besed izvajamo:
- najprej frontalno spraševanje (kot vzorčni primer),
- nato v parih ali v malih skupinah.
Na koncu ure izvedemo evalvacijo:
- najprej s kazanjem številk (prstov) po prilagojeni solo taksonomiji
- nato z izstopnimi karticami
Kaj je taksonomija SOLO? Pet stopenj učne kompleksnosti (stayinformedgroup.com)
Taksonomija SOLO je bila razvita kot alternativa Bloomovi taksonomiji in ponuja strukturiran oris, ki ga učenci lahko uporabljajo. Medtem ko se Bloom osredotoča na notranje kognitivne procese, se SOLO namesto tega osredotoča na opazne rezultate.
Dobro organizirano ocenjevalno vprašanje v SOLO lahko pomaga učencem, da pokažejo svoje razumevanje na določeni ravni, medtem ko se Bloom osredotoča na definicijo znanosti in tudi na klasifikacijo učnih ciljev.
Pet ravni taksonomije SOLO
Taksonomija SOLO zagotavlja določen način strukturiranja kakovosti in kompleksnosti razmišljanja učencev. Prve tri ravni na splošno predstavljajo kvantitativno sklepanje. Drugi dve stopnji sta bolj povezani s kvantitativnim pristopom in se osredotočata na globino znanja.
#1. Predstrukturna raven
Na tej stopnji učenci pokažejo, da nimajo razumevanja in bodo pogosto zgrešili celotno bistvo. Tu je učenčeva stopnja razmišljanja minimalna in se bolj osredotočajo na glagole nižjega reda, kot sta identificirati in zapomniti.
Ta raven je začetna raven, razvojna raven, ki jo je treba opraviti, preden napredujete na naslednjo raven.
#2. Unistrukturna raven
Na tej naslednji stopnji lahko učenci udobno prepoznajo vidik znanja. Vendar je njihovo razumevanje omejeno na izolirano znanje.
Na primer, učenec lahko zlahka razume, da voda vre pri 100 stopinjah Celzija, vendar morda ne razume jasno pojava, ki stoji za tem.
#3. Večstrukturna raven
Na tej stopnji imamo nekaj napredka, saj učenci napredujejo na naslednjo stopnjo. Na tej ravni se količina znanja poveča in učenci lahko zberejo več informacij.
Vendar pa se težko povežejo z informacijami. Na primer, učenec na tej ravni lahko popolnoma razume vrelišče vode, saj ve, da je za dvig temperature vode potrebna toplota, vendar teh dejstev ne poveže.
#4. Relacijska raven
Na tej stopnji začne hiter tempo učenja študentov cveteti. To je stopnja, kjer se bodo učenci začeli povezovati z večstrukturnimi elementi.
Na tej stopnji učenčeva stopnja razmišljanja postane bolj kompleksna, razume znanstveni pojav in razmerja med dejstvi.
Na primer, učenec na tej stopnji jasno razume, da voda vre pri 100 stopinjah Celzija zaradi povečane kinetične energije vodnih molekul, ki jo povzroči povečana toplota.
#5. Razširjena abstraktna raven
Ta raven je opredeljena kot zenit taksonomije SOLO. Ta raven opisuje naprednejšo stopnjo razumevanja.
Na tej ravni se učenci zlahka povežejo z dejstvi in lahko sklepajo z razširitvijo znanih informacij. Raven dosežka je tukaj visoka, saj učenci pokažejo sposobnost uporabe svojega koherentnega znanja.
Na primer, učenec na tej ravni lahko predvidi gibanje in obnašanje drugih tekočin na podlagi svojega znanja o vrelišču vode.
Kristina Ferel