V 6. razredu se pri naravoslovju učenci učijo risanja mikroskopskih skic.
1. KORAK: Priprava merila kakovostne skice ob vzorčnih primerih.
Ker se učenci z
mikroskopiranjem in mikroskopsko skico v 6. razredu srečajo prvič sem jim
pokazala dva vzorčna primera, ki so ju primerjali in ugotavljali, kateri je
boljši, ter zakaj.
Ob analizi primerov in pogovoru z učenci smo skupaj oblikovali kriterije odlične mikroskopske skice, ki sem jih zapisala na plakat, učenci pa so si jih zapisali v zvezke.
2. KORAK: Opazovanje mikroskopske slike in priprava prvih osnutkov skic.
Mikroskop sem povezala z računalnikom in na tablo projecirala mikroskopski preparat razmaza krvi žabe.
Učenci
so samostojno na list s pomočjo kriterijev risali prvo mikroskopsko skico.
Presenetila me je kakovost narisanih skic, ki je bila desetkrat boljša, kot pretekla leta, ko z učenci nismo uporabljali meril kakovosti.
3. KORAK: Povratna informacija sošolcev.
Učenci so si skice izmenjali s sošolcem ali sošolko. S pomočjo zapisanih kriterijev so pregledali ter zapisali komentarje. Ko so dobili vrnjene povratne informacije so imeli možnost poprave oz. izboljšav mikroskopske skice.
4. KORAK: Evalvacija
Ob koncu prve ure je sledila individualna evalvacija prve mikroskopske skice.
Bila sem zelo presenečena, koliko učencev je bilo s prvo skico nezadovoljnih, saj sem bila v nasprotju z njimi z njihovim delom zelo zadovoljna. V prejšnjih letih so bile skice veliko slabše, ker učenci niso imeli kriterijev.
2. in 3. ura (blok ura)
5. KORAK: Samostojna izvedba mikroskopiranja in skice
Individualna priprava svežega mikroskopskega preparata in samostojno mikroskopiranje (celice rdeče čebule).
Sledilo je risanje mikroskopske skice. Učenci so napisali samopresojo. Tudi sama sem pregledala skice in napisala povratne informacije.
6. KORAK: Samopresoja in povratna informacija učitelja.
7. KORAK: Zaključna evalvacija
Presenetila me je velika zavzetost in vztrajnost učencev pri delu, kljub temu, da so bili pred tem seznanjeni, da skic ne bom ocenjevala.
Po tem, ko smo kriterije uspešnosti zapisali na plakat, oni pa v zvezke so bili veliko bolj samostojni pa tudi zelo kritični do svojega dela, kar se je jasno pokazalo na prvem vrednotenju. Tisti, ki so imeli težave, so znali povedati, zakaj niso bili uspešni ter so vedeli, kaj morajo narediti, da bodo naslednjič uspešnejši. Velika večina je ob naslednjem poskusu dejansko izboljšala izdelek.
Simona Ternik, učiteljica naravoslovja
OŠ Radlje ob Dravi