Kakšna je matematika 21. stoletja? Kaj se lahko učitelji ob tem naučimo?

»Matematika, ki jo učimo v šolah se povsem razlikuje od matematike, ki jo danes potrebujemo v življenju in v službi. Če bi matematiko primerjali z glasbo, bi jo lahko razložili takole: Matematika, ki so jo učili stoletja spominja na orkester. Moral si znati dobro igrati instrument – instrument »računanja« (aritmetike), instrument »algebre«, instrument »geometrije« in veliko vaditi, instrument za instrumentom, da si bil dober matematik. Konec osemdesetih let je prišla tehnologija, ki je nadomestila vse te matematične procedure, na način, da je bila hitrejša od ljudi in bistveno bolj spretna, natančna. To kar so nekdaj učili, je bilo primerno za tiste čase. Danes, ko so problemi kompleksni, ko moramo pri reševanju enačbe upoštevati veliko spremenljivk, ljudje pa imamo včasih težave že z reševanjem enačb z dvema neznankama, je tehnologija bistveno natančnejša in hitrejša.

Danes biti dober matematik bolj spominja na dirigenta, ki dirigira temu matematičnemu orkestru. Smo lahko dirigenti, če ne poznamo instrumentov? Ne. Smo lahko dirigenti, če ne znamo dobro igrati vsaj enega instrumenta? Ne. Toda, ne rabimo biti strokovnjaki za vse instrumente. Moramo pa poznati instrumente, njihove posebnosti in omejitve ter jih znati produktivno in varno kombinirati med seboj. To je matematika 21. stoletja v službah in življenju. V industrijski revoluciji smo potrebovali ubogljive ljudi, ki so bili dobri v računanju, zato jih je šola trenirala v spretnosti, natančnosti in hitrosti. Danes smo še vedno v tej šoli. V šoli še ni matematične revolucije, v službah, praksi, v življenju pa matematika doživlja revolucijo. »Morda zato mladi ne vidijo smisla v učenju take matematike in v taki šoli (moj komentar).

»Veliko let smo vztrajali pri algoritmičnem učenju matematike v šolah. Danes to delajo računalniki bolje od ljudi. Kar pa računalniki še ne znajo in je pomembno pri učenju matematike je fleksibilno, kreativno, »elastično« razmišljanje. To ne pomeni, da ne rabimo več učiti računanja, ampak z drugim namenom. Še vedno je pomembno učenje številskih predstav, procedur in postopkov, zaradi razmišljanja. Še vedno je potrebna vaja, vztrajnost, ni pa več pomembna hitrost, natančnost, ker v tem so računalniki hitrejši. Je pa pomembno vedeti, s katerimi orodji si lahko pri tem pomagam. Torej potrebujemo učenje matematike z drugim namenom, premisliti kdaj, katere stvari, da jih bodo razumeli, ne samo postopke zaradi postopkov, ki jih ne razumejo (npr. deljenje dveh ulomkov).

Tudi če se kurikulum ne spremeni in namesto učenja procedur učimo kreativnega reševanja problemov, razmišljanja in globljega razumevanja so rezultati na nacionalnih testiranjih boljši.« Keith Devlin in Jo Boaler, Stanford

Več odgovorov v videu (tudi s primeri poučevanja in raziskavami):

PRESEŽIMO MITE:

Je hitrost računanja pomembna? https://www.youcubed.org/resources/speed-not-important-video/

Računanje s prstki ali ne? https://www.youcubed.org/resources/brains-think-math-visually-video/