Tekač in njegova pot učenja
Ko se človek odloči, da bi rad postal dober tekač, mora imeti najprej jasno zastavljen cilj. Definirati mora, kaj zanj pomeni beseda »dober« in do kdaj želi cilj doseči. Bolj, ko je cilj jasen, lažje si bo načrtoval svojo pot.
Začne s predznanjem, kaj od tega, kar tekači potrebujejo, že zna, ve, pozna,…
Tako pride do prvih meril, ki mu povedo, da je na pravi poti. Z obiskom trenerja skupaj določita druga merila – korake, ki so potrebni, da jih opravi na poti do dobrega tekača.
Nato tekač nariše svojo učno pot; kaj in kdaj bo opravil neko nalogo in dosegel določen cilj. Vsakodnevno si postavlja manjše cilje in merila, da ve, kdaj bo uspešen pri doseganju tega cilja. Tako se izboljšuje in je vedno bližje cilju dobrega tekača.
Vmes zbira dokaze o svojem znanju: meri čas svojega teka, snema svoj tek in ga analizira, ugotavlja napredek in pomanjkljivosti. Izbere si vaje samo za tisto veščino, ki mu še ne gre najbolje. Učenje je pot do znanja. Učenje je delo.
Ta pot pa ni vedno ravna. Kakšen dan mu ne gre, pade v brezno, že skoraj obupa, vendar si želi priti do cilja. Zato si postavi vprašanje: »Kaj naj naredim?«
Najprej pomisli, kaj vse že dela dobro, že zna. Nato pogleda posnetke drugih tekačev, pridobi nova znanja, se potrudi, zbere pogum, ponovno poskusi in se osredotoči samo na tisto nalogo, ki mu še ne gre. Ves čas sodeluje s trenerjem in ga sprašuje. Trener mu podaja povratne informacije v obliki nasveta. Tekač se trudi, vadi, popravlja napake. Nato se ponovno preveri, tako da teče. Svoj tek analizira po merilih. Ugotovi, da je boljši, da je napredoval in dosegel svoj željeni cilj.
Zapisala: MAJA PUR TRETJAK