SPREMLJANJE ZNANJA PRI MATEMATIKI

Mateja Peršolja

Želja vsakega učitelja so aktivni učenci in dijaki, ki se zavedajo, kaj že znajo in česa še ne. Pa ne le to, želimo si učencev in dijakov, ki se znajdejo in znajo organizirati učenje tudi v primeru, ko nečesa še ne znajo. Da bi to dosegli, je potrebno učence in dijake naučiti procesa. Usmerjajo jih lahko vprašanja: Kaj se učim? Kako vem, da znam? Kaj bo moj naslednji korak?

Učno uspešnejši dijaki in učenci te veščine že imajo, ostali pa še ne. Šola je prostor, kjer jih lahko v varnem okolju, ob podpori usposobljenih strokovnjakov – učiteljev in profesorjev, lahko usvojijo.

Na primeru poglejmo, kako lahko učitelj omogoči, da  učenci in dijaki sproti spremljajo svoj napredek in načrtujejo izboljšave. To vodi do večje angažiranosti učencev in dijakov.

Priprava in zbiranje dokazov o znanju sta ključna, da učenci in dijaki lahko spremljajo svoj napredek. Poglejmo primer za zaprte cilje.

1. Dokaz

Povratna informacija, čas za nadgradnjo in izboljšanje znanja je ključni korak.

Pomembno je, da je povratna informacija v obliki nasveta za izboljšanje znanja.

2. Dokaz o znanju (izkažejo napredek in doseganje še kakšnega drugega cilja)

Sledi samopresoja (še eden iz med ključnih elementov), povratna informacija, čas za izboljšanje (v šoli) !!!  

3. Dokaz o znanju

Predstavitev/oblikovanje meril uspešnosti za samopresojo in načrtovanje izboljšanja, v skladu s cilji in željami dijakov (nekateri bi radi imeli zd 2, drugi odl 5). Merila jim omogočajo, da izvedo, kaj morajo znati za katero oceno. Hkrati pa s pomočjo dokazov o znanju izvedo, kaj že znajo. Tako lažje načrtujejo izboljšanje ciljev, ki jih še ne dosegajo. Kdaj, kje in kako umeščamo merila v proces učenja boste slišali v različnih webinarjih ali prebrali v priočniku.

Sledi še zadnji dokaz o znanju.

Samopresoja, načrtovanje zadnjih izboljšav in ustni zagovor, ki temelji na zagovarjanju ciljev, kjer učenci oz. dijaki še niso izkazali znanja.

Ustno zagovarjanje ni loterija in poskušanje sreče, pri učiteljici, če bo učenec ali dijak slučajno dobil “lahka” vprašanja ampak resen študij in priprava osredotočena na cilje, kjer je potrebno izboljšati znanje.

“Nič ne vzame toliko poguma kot ugotovitev, da vas po resnem študiju test sprašuje po edini temi, ki ste jo izpustili. V resničnem življenju vedno veste, na kakšno temo bo “test”. Zmagovalci v resničnem življenju so tisti, ki se trudijo, in ne tisti, ki so odvisni od ugibanja.” (W. Glasser, Vsak učenec je lahko uspešen)

Več o dokazih o znanju, ocenjevanju znanja in pravilniku o ocenjevanju znanja v OŠ najdete na posnetku webinarja.



BRALNA PISMENOST IN VRSTNIŠKA POVRATNA INFORMACIJA