V predstavljenem primeru je opisano delo z učencem, ki v letošnjem šolskem letu obiskuje 3. razred. Z odločbo o usmeritvi je učenec opredeljen kot dolgotrajno bolan otrok in kot otrok z govorno-jezikovno motnjo.
Pri učencu so se pojavljale tudi čustvene in vedenjske težave (nesodelovanje v šoli, nemotiviranost za šolsko delo, nepredvidljivo vedene in čustveni izbruhi v šoli), zaradi tovrstnih težav ima tudi spremljevalko. Pri pouku pogosto ni sodeloval aktivno, upiral se je določenim aktivnostim in ni želel sodelovati.
DSP v lanskem šolskem letu (v 2. razredu)
Kot cilj sem si zastavila navajanje učenca, da bo zmogel slediti pouku pri urah DSP (in nato pouka), da bo opremljen z določenimi veščinami, ki mu bodo pomagale slediti pouku in spoštovanju dogovorov učenja in vedenja v razredu.
Tako sva se v začetku lanskega šolskega leta z učencem dogovorila načinu učenja in sodelovanja pri urah DSP. Uvedla sva kriterije uspešnosti oz. merila, po katerih bova skupaj ugotavljala in spremljala, kako, v kolikšni meri, je pri urah DSP uspešen in opazovala učinke na njegovo znanje.
Dogovorila sva se za 4 kriterije uspešnosti, ki sva jih ponazorila simboli, ki jih je predlagal učenec:
- sem točen (simbol – ura) ⏰
- imam s seboj potrebščine (simbol - zvezek in svinčnik) 📔✏️
- ko vstopim pozdravim (simbol: stripovski obraz s pozdravom)
- delam naloge (simbol na hitro skiciranega načrtovanega cilja, kaj naj bi ga pri uri DSP usvojil)
Ker so bili simboli za doseganje meril uspešnosti preprosto narisani, jih je proti koncu šolskega leta učenec risal že sam.
Po teh merilih sva vsako uro preverjala uspešnost pri uri DSP. Z učenem sva se dogovorila, da ob vseh izpolnjenih merilih dobi nalepko in da se lahko, po desetih zbranih nalepkah, naslednjo uro DSP igra z didaktičnimi igrami po lastni izbiri.
Tak način spremljanja učenca je nanj deloval zelo motivacijsko. Na začetku je sodeloval zaradi nalepk, kasneje pa tudi že sam videl napredek v njegovem počutju in znanju, kar je dodatno okrepilo njegovo motivacijo za učenje.
DSP v letošnjem šolskem letu (3. razred)
Spremljanje napredka uspešnosti pri urah DSP, sva z učencem nadgradila. Letos je merila uspešnosti oziroma merila sam sestavil in jih zapisal.
Tako je letos si je zastavil pet teh meril:
1. Ko vstopim, pozdravim.
2. Imam potrebščine.
3. Prijazno se pogovarjava.
4. Naredim naloge.
5. Povem, kaj sem se učil in kako se počutim (ta kriterij se nanaša na to, da ob koncu ure vedno izpolni tudi izstopno kartico).
Z učencem, sva se dogovorila, da je »nagrada« za vseh pet izpolnjenih meril uspešnosti (še vedno) nalepka (slika 4), po desetih zbranih nalepkah pa lahko na DSP povabi sošolca in se skupaj z njim igra z didaktičnimi igrami.
Vsako uro na začetku ure zapišem načrtovane aktivnosti v uri na tablo (slika 5). Učenec pa sam sledi poteku učenja, tako da, ko dejavnost opravi jo prečrta ali zbriše na tabli (slika 6). Slednje mu omogoča opazovanje napredka in občutek nadzora nad lastnim učenjem.
Kot zanimivost bi izpostavila, da je pri vajah pisanja s pisanimi črkami učenec, sam začel ugotavljati in meriti koliko lepo zapisanih črk oz. besed (midva z učencem jih na DSP poimenujeva »lepotice«), ter si spodaj sam pripravil tabele za spremljanje napredka (levo spodaj slika 7).
Z učencem tudi vsako uro izpolniva izstopno kartico, tako se učenec uri oz. pridobiva na besedišču za rabo učnega jezika, ubesediva njegovo počutje… (slika 8, slika 9).
Oba primera na fotografijah sta iz povzeta iz knjige avtorice Karmen Mandl: 5 minut za srečo (ki jo tudi pogosto uporabljam pri delu) ali pa iz spletne strani Anomalo (https://drive.google.com/file/d/1D5Dy1_ISJSm26nOZkOAWy-cPjpLInD5C/view?pli=1).
Andreja Jurkovič, učiteljica dodatne strokovne pomoči