Skozi učni proces smo z učenci sedmega razreda pri obravnavi učnih vsebin: pripoved o doživetju, raba stalnih besednih zvez in jezikovnih priročnikov naredili naslednje korake:
1. KORAK: Diagnostika predznanja
Z učenci smo se uvodoma pogovarjali, ali se jim zdijo doživetja pomembna, zakaj je temu tako. Prav tako so učenci predstavili eno svoje doživetje, ki jim je ostalo v spominu. Vse to nam je bila iztočnica za učno vsebino, ki je bila pred nami – pripoved o doživetju. Učencem sem tudi predstavila, čemu se bomo to učili in kje bodo lahko svoje vedenje uporabili.
S pomočjo razčlembe vzorčnega besedila pripovedi o doživetju in različnimi tipi nalog so učenci opazovali vsebino, jezik, besedišče, obliko takšnega besedila.
2. POT UČENJA: Proces učenja in procesna merila
Nato smo s pomočjo procesnih meril načrtovali pot učenja. Učenci so najprej sami razmislili, kaj vse bo potrebno narediti, da pridejo do cilja (KAJ? KAKO?), poročali, nato smo pot učenja naredili tudi na tablo (tabelska slika) – učna pot 1. Druga učna pot je nastala kasneje, ko smo tvorili pripoved o doživetju.
Učenci so že imeli predhodne izkušnje z oblikovanjem in vrednotenjem besedil. Zato so v skupinah iskali značilnosti pripovedi o doživetju, kaj bi morali vključiti/upoštevati (vsebina, jezik, slog, besedišče, oblika). Skupine so svoje ugotovitve izmenjale, dopolnile, sledilo je poročanje in oblikovanje skupne tabelske slike, kjer smo sistematično uredili, kaj spada pod besedilno vrsto, vsebino, slog pisanja ...
Opomba urednice bloga: Če učenci nimajo predhodnih izkušenj z merili oz. kriteriji, lahko ta korak izpeljemo kasneje in jim tukaj podamo samo navodilo - bolj natančna procesna merila, ki bodo učencem omogočila oblikovanje prvega osnutka besedila.
3. KORAK: Spoznavanje stalnih besednih zvez
Ker je ena od značilnosti pripovedi o doživetju raba prenesenega pomena, smo z učenci pred pisanjem pripovedi o doživetju obravnavali še stalne besedne zveze, ki so jih kasneje tudi poiskali v vzorčnem besedilu pripovedi o svojem doživetju.
Učenci so uvodoma razmišljali o dobesednem in prenesem pomenu. Stalne besedne zveze s prenesenim pomenom smo spoznavali ob različnih tipih nalog, učenci so lahko pri delu uporabljali različne jezikovne priročnike, ob tem so si glede na svoje vedenje sproti delali tudi slovar frazemov in pregovorov, ki jih še niso razumeli.
Poiskali so tudi pare pregovorov, jih skušali razložiti in aktualizirati, nato so si na spletni strani Slovenščina na dlani s pomočjo FRIDE preverili ter dopolnili svoje rešitve.
Preden so učenci preverili, katere vsebine so usvojili, smo naredili pot učenja, kaj je potrebno znati, načrtovali dokaze o učenju in razumevanju učnih vsebin (kaj in kako bodo izkazali svoje znanje).
4. KORAK: Pot nastanka pripovedi o doživetju
Nato smo naredili procesna merila za pot učenja – tvorba pripovedi o doživetju. Učenci so nato naredili načrt za svojo pripoved (tema je bila za vse šola v naravi), pred tem smo še načrtovali, kaj naj vključijo v svoj načrt (vsebino, naslov, uvod, jedro, zaključek, občutke, mnenja, besedišče – frazemi, pregovori ...).
5. KORAK: Pisanje besedila, samopresoja, povratna informacija sošolca
Sledilo je pisanje pripovedi o doživetju. Nato so učenci izmenjali svoje zapise in s pomočjo tabele s kriteriji sošolcu/sošolki zapisali povratno informacijo.
Opomba urednice bloga: Pri oblikovanju meril kakovostne pripovedi o doživetju uporabljamo zapis v prvi osebi ednine: Upoštevam značilnosti pripovedi (morda opredelimo katere). Imam vsaj 1,5 strani dolgo besedilo., Zanimivo in doživeto pripovedujem. (Učenci potrebujejo zglede zanimivih in nezanimivih pripovedi, če smo izbrali to merilo. Učenci potrebujejo zglede doživetih in nedoživetih pripovedi, da bodo lahko presodili. Učenci potrebujejo zglede privlačnih in neprivlačnih naslovov ter razprave o tem v razredu.)
6. KORAK: Nadgrajevanje oz. izboljšava (uvoda)
Učenci so se nato ponovno vrnili k svojim pripovedim in sami še enkrat preverili, katere kriterije so že povsem vključili, katere delno in katerih še niso upoštevali.
Nato smo skupaj načrtovali, kako bi lahko izboljšali svoj uvod. Uvodoma smo prebrali vzorčni uvod, učenci so zapisali svoja spoznanja, kaj so opazili, kaj je potrebno upoštevati:
‒ da ni predolg,
‒ napoved teme,
‒ vključeni morajo biti podatki: kaj, kdo, kdaj, kje,
‒ uvod naj bo doživet, vključena so lahko pričakovanja, pregovori ali frazemi.
Učenci so nato v skupinah prebrali vsak svoj uvod, se pogovorili, kaj je dobro in kaj bi še bilo potrebno dodati, preoblikovati.
Nato so vsi učenci dobili 2 primera za uvod, ki so ga ovrednotili, skušali vsak zase izboljšati, svoje ugotovitve so med seboj primerjali, nato so poročali, da smo prišli do skupnih ugotovitev, če jim je kaj manjkalo, so si dopolnili z drugo barvo. Vsaka skupina je izbrala najboljši primer izboljšave, ki so ga predstavili, svojo izbiro so tudi morali utemeljiti.
Učenci so nato vsak zase izboljšali svoj prvotni uvod, v katerem so si tudi označili, kaj so dodali/spremenili. Uvod so si nato znotraj skupine ponovno izmenjali in si drug drugemu zapisali kratko povratno informacijo.
Povratna informacija učiteljice in ponovno izboljševanje zapisa.
KONČNA SPOZNANJA UČITELJICE
Primer je podelila: Mateja Nudl, prof. slovenščine
Blog je uredila: Mateja Peršolja.