Verjeti v učence, ki so sodelovalni, povezovalni, radovedni, spoštljivi, navdahnjeni, je enostavno. Verjeti v učence, ki skačejo v besedo, ki s svojim vedenjem rušijo ure vedno in znova, ki z nespoštovanjem pravil in dogovorov hranijo svojo moč, ki ne napredujejo niti na učnem niti na vzgojnem področju, je izjemno težko. Če k temu pripnemo še pričakovanja in zahteve staršev, ki se vedno pogosteje razlikujejo od naših, se vse skupaj zdi misija nemogoče.

Pa vendar, če obupamo mi, vzgojitelji in učitelji, na koga se lahko potem še obrnejo ti naši otroci, učenci, dijaki? Razlogi za vedenja, ki jih izbirajo, se v večini primerov skrivajo za domačimi zidovi. To je za nas, ki delamo z mladimi, informacija, da jim starši, čeprav jih imajo neskončno radi, ne znajo pomagati. Torej?

Ostanemo jim samo mi. Če želimo verjeti vanje, moramo najprej verjeti vase. Na mojem predavanju bodo:
1) Udeleženci spoznali, kako poskrbeti zase. S konkretno tehniko nevrolingvističnega programiranja bomo dokazali, kako sta telo in um povezana, kako lahko enostavno upravljamo z enim ali z drugim in s tem spremenimo svoje čustveno stanje.

2) Udeleženci odkrili učinek takšnega razmišljanja in načina dela, ki otrokom, učencem, dijakom vrne zaupanje vase ali pa v njih prižge vsaj žerjavico upanja, da so vredni in da zmorejo.